Drugi dom
Big Brother wanna-be jebači
| 18. March 2007 | | Jure
Bar I je bil krasen za pisarniški smalltalk ob kavi in čiku, za Bar II se skorajda nihče ni več zmenil. Big Brother, verjetno televizijsko precej bolj zahteven (in drag) projekt, pa… Poptvejevci so se potrudili in vsaj pri moškem delu izbrali neverjetne maksimalno ekstrovertirane, z egom napumpane wanna-be lokalne jebače, ki jih v realnem življenju ne bi prenašal niti pet minut. Ne vem, verjetno je bil to namen, če pa se bo računica izšla, pa bomo videli oziroma boste videli. V kolikor bi želel gledati paradiranje testosteronskih bedakov, bi v Ljubljani zavil v Globala, v Mariboru pa v kako Samsaro. Ženski del ekipe je za odtenek lažje prebavljiv, čeprav razgledanost ni bila faktor. Ko Ljubljančanka vpraša, kje je Zasavje, vsi vemo koliko je ura. Honey, skoči v Savo, slej ko prej bo odgovor priplaval mimo.
Malo za tem, ko se je končal BB, so na TV3 zavrteli To Die For z Nicole Kidman in Matt Dillonom. Ni kaj, analiza je bila promptna.
Tudi tokratni reality show bo zagotovo pospremilo moraliziranje na temo, kako nas mediji poneumljajo, kako gre vse k vragu. Ne rečem, da tak pogled morda ni deloma celo pravilen, je pa zagotovo površinski. Ne zmore brez predpostavke, da je včasih bilo bolje. Pa je res bilo? No, veliko užitkov ob spremljanju Košnikove gostilne.
Slovenski problem ni Big Brother, ki ga na komercialni televiziji preko oglasov financirajo razni proizvajalci pralnih praškov, ampak nacionalna televizija, ki se kljub drugačnemu poslanstvu in z denarjem imetnikov električnih priključkov pospešeno komercializira. Problem niso Finance, to utelešenje žurnalističnega podna, ampak pomanjkanje resne in relevantne alternative, v kateri tretjerazredni kolumnisti ne bi trgali goltancev in zmerjali s sodrgo. Problem niso Naše male klinike, Vrtičkarji in podobne serije, ki jih snemamo po tekočem traku, ampak dejstvo, da je nacionalna kinematografija finančno, organizacijsko in tehnično v komi že lepo vrsto let. Problem niso šund revije, ki izobražujejo, kako čim bolje do orgazma, naš problem so samoklicane strokovnjakinje tipa Angelca Likovič, bolj glasne kot razgledane, ki mesarijo po našem šolstvu in ki jim ni pod nivojem ukvarjanje z razgaljenostjo popkov pri s hormoni nabitimi najstnicami. Naš problem je pomanjkanje izbire.
Ob generacijah, ki so narcisistično osebnostno strukturirane, ki so jih pravzaprav vzgojili množični mediji, in ki bodo v doslej največjem deležu tudi kasneje kot delovna sila povezane s temi mediji, ti šovi ni nič nenavadnega. Sploh pisci blogov, ki verjetno predstavljajo vrhunec medijskega egotripa, bi lahko bili na to temo malo bolj tiho. Konec koncev, a se ravno blogerji ne vdajamo isti iluziji, da smo dovolj zanimivi za javnost? Bi res bilo kaj drugače, če bi ta blogerski drekec pekec kdo ugasnil?
P.S. Komentarji na Guštijevem blogu so izvrstni. Dežurna ekipa moralizatorjev (s prvo blogerko na čelu) dela nadure.
Tako, kot je današnje življenje pač. Kriminal, ni etičnih in moralnih vrednot, seksanje in pornografija na vsakem koraku. Baje, da je prišel izsek iz pornografskega filma v Atenah, na pripravah na Evrovizijo na veliki ekran, ker je imel pač nekdo od tehnikov to gor. Prišlo je do škandala. Ker vseprisotnost pornografije in preklinjanja in grdih besed niti slučajno ne pomeni, da so ljudje kaj manj svobodni ali sproščeni.
LOL Prva tercialka, ki je obrt prenesla na internet?
(Še brez glasov)
Loading ...
men je blo čist zabavn. res sm bil pa mal pjan
to vedno pomaga, še dnevnik je pol boljši
“Dežurna ekipa moralizatorjev (s prvo blogerko na čelu) dela nadure”
odlicno!
Ko Ljubljančanka vpraša, kje je Zasavje, vsi vemo koliko je ura. Honey, skoči v Savo, slej ko prej bo odgovor priplaval mimo.
Odlicno!
http://www.studentskazalozba.si/si/knjiga.asp?id_knjiga=343
Da, tudi o tem je govoril stric Baudrillard.
jedite bre govna