DRUGI DOM

“Androginom očita tudi nezmožnost odlaganja zadovoljitve užitkov oz. da so zadovoljni z drogo, namesto da bi kaj zgradili, tako kot so njihovi starši. Toda kolikor sem bral npr. DrogArt forum, so ti “hedonisti” sami tipi s fakultetami – torej niso tako zelo propadla generacija. Strinjam se z očitki, da jim manjka empatije in odrekanja v prid skupnosti – toda te majnka tudi BMZju, saj se on kolikor vem ne zavzema za komunizem.”

1.To, da imajo drogeci faks, še ne pomeni, da niso propadla generacija.
2.To, da se ne zavzemaš za komunizem, še ne pomeni, da ti manjka altruizma.

BMZ je dokaj naklonjen socialističnim alternativam kapitalizma, vendar ob tem skuša ohraniti liberalistični koncept pravne države. Včasih je veliko prebiral Ungerja, tudi pravnika, katerega knjige izdaja znana levičarska založba Verso.
Ker sem imel pa pred dobrim desetletjem čast poslušat njegova predavanja na faksu, lahko na kratko povzamem splošen vtis. Odkrita sovražnost do domnevno narcisoidne generacije razvajencev in ničejansko podcenjevanje žensk. Po moje ga je bilo že takrat strah feminizacije pravniškega poklica.

Meni se je pa vedno zdelo, da androgin pomeni obojespolnika, ne pa nekoga, ki se mu genitalije ne bi razvile, kar bi lahko bilo posledica onesnaženja z estrogenskimi zadevami.

Po moje je ekipco mulcev, ki mu je na dopustu parala živce z nažiganjem tehno muzike, razglasil za androgine zato, ker so imeli s seboj premalo žensk, poleg tega so se pa še takoj, ko jim je zagrozil s policijo, usrali – namesto, da bi se po moško spopadli za primat nad zalivom.

Vem da je B.M.Z. naklonjen alternativam kapitalizma, a če naj pravo ostane nespremenjeno tudi v “socializmu” je to na koncu le neke vrste zadušljivi korporativizem, odloženi razredni boj, soglasje doseženo med sindikati in kapitalisti. Že Deleuze opozarja, da socializem mora propasti ravno zaradi prava – ker se izoblikuje neka vodilna pravinška elita, ki je pravzaprav zopet meščanska elita in kot taka nasprotuje projektu socializma. Tudi Rastko Močink v zborniku Sindikalno gibanje odpira nove poglede, piše o tem, da pravo “abstrahira”(odmisli) od dejanskega izkoriščanja v prozvodnem procesu tako, da vse zvede le na “ekvivalentno” menjavo med “svobodnimi” posamezniki. Ravno preko tega da “abstrahira”, dejansko obvladuje/ščiti/omogoča izkoriščanje na “zunajpravnem področju”-v proizvodnji. To pravno samozagledanost, ki da bo rešila svet(pred despotizmom?), Močnik imenuje pravni fetišizem.
Premalo vem o pravu da bi lahko povedal kaj več, a prepričan sem, da med pravom in socializmom obstaja nek (nerešljivi?) antagonizem. Kakor obstaja tudi antagonizem med pravom in “moralno” podlago arhičnih silinc, podlago ki pravo šele omogoča, hkrati pa omogoča tudi heteroseksizem/homofobijo.

Komunizem sem pri B.M.Z.ju omenil samo zato, da bi pokazal kako, kot pri vsaki homofobiji, lastna protislovja projicira v Drugega.

Nekaj mesecev nazaj sem poslušala BMZ-jevo predavanje, za katerega sem najprej mislila, da gre za zajebancijo. Ko sem dojela, da misli resno, in opazila občudujoče poglede publike, sem se zgrozila. Koliko nedokazanih/neargumentiranih predpostavk in trditev! Koliko naravnost odvratne homofobije in mizoginije! Kaskadam nebuloz je bilo kar težko slediti: pesticidi, ki vodijo v feminizacijo, ki vodi v nerazrešitev Ojdipovega kompleksa, ki vodi v neodločnost, ki vodi v finančno krizo in sodne zaostanke… In za nameček še pripomba, da bi morali uravnovesiti jin in jang ter upoštevati nasvete numerologije!

Veseli me, da je nekdo javno prepoznal homofoba v postmodernističnih oblačilih. In kdaj boste nehali kovati v zvezde Vesno Godina, ki je v zadnji Mladini izjavila, da “otrok, ki zraste brez avtoritarnega očeta, ne bo nikoli razumel in doumel, da obstajajo socialna pravila, ki so pomembnejša od njihovega ugodja”?

Do B.M.Z.ja vendarle čutim neko sočutje:detektiral je prave probleme, a dal napačne rešitve.
1-res je,da se zaradi onesnaževanja rojeva vedno več živali in ljudi z “obojimi” genitalijami – a za to ni kriva zarota feminizma/gayev kot hoče namigniti B.M.Z., temveč le kemično onesnaženje
2-res šolski sistem “favorizira” deklice – a za to niso krive kemične odplake v vodi, temveč uporništvo fantov, značilnost da niso “spravljeni s svetom”(da jih “meče”), da niso pripravljeni požreti resnic 1+1=3, ki jim jih servira šolski sistem, medtem ko se deklice uklonijo in te resnice požrejo(večina, tiste ki ne, nasrkajo 2x bolj od fantov). In to je resen problem.
3-vidi koliko gorja je prinesel Ojdip, a ker čuti, da “nekaj vednarle je zadaj”, začne Ojdipa spet oživljati, napada njegove rušilce – “androgine”. Za Ojdipom je res nekaj zadaj, a ne Ojdip, ampak praoče, travma prahorde, ki se je ni mogoče znebiti. Če se praoče stalno vrača, to še ne pomeni, da je nekaj dobrega, temveč le, da ga nismo dovolj temeljito ubili.
Kot pravi Judith Butler: izza “menjave žensk” kot temelja družbe že stoji prevara: prikrije homosocialnost(beri:homoseksualnost) moških, ki to menjavo izvajajo. Mistifikacija Ojdipa(tabuja incesta) prikrije dejstvo, da glavni tabu ni prepoved incesta ampak prepoved homoseksualnosti.(Istočasno pa je vsa “normalna” družba “homosocialna”.)
4-njegovo skakanje iz “nebuloze na nebulozo” mi daje slutiti, da je vendarle prišel na sled nečemu: travmatični Stvari, ki je nič ne more opisati, simbolizirati, poimenovati – in ima zato nešteto imen. Prav isto je počel Freud, ko je prišel na sled ideji o travmi uboja praočeta.
O tem piše Jean-Francois Lyotard v knjigi: Heidegger and “the jews”. Te travme se ne da zamejiti, gre po svoje, in je poganjala tako holokavst nad Židi, kot tudi nad homoseksualnostjo in vsako Drugostjo.

Vesna Godina pa kolikor vem ni, kjub njenim1400 ARRS-točkam(ali pa ravno zaradi tega), nek faktor v moderni teoriji. Vedno mi je bilo antipatično to, da se nek “emancipatorni” predmet poučuje tako, da se na veliko meče študente na izpitih – po tem ali predavatelj uvidi to protislovje lahko sodimo, ali z emancipatornostjo misli resno. Neprijetna resnica je tudi dejstvo, da so levičarji, misleč da so z Ojdipom prišli resnici do dna, priravili teren za najhujši heteroseksizem in homofobijo. Potrebna sta bila Deleuze&Guattari, da sta razbila ta monolit.
Godina ostaja pri Ojdipu. V Mladini tudi v istem stavku zatrdi, da gayi svojo identiteto zmotno gradijo na rasnih idejah, da pa ona misli, da ta dejansko temelji na kromosomih.
Če jo beremo z rezervo, z mislijo da ni ravno neka špica, so njene ideje čisto O.K.

Vsaka ideja je O.K., če jo beremo z rezervo – vendar nimam najmanjšega pojma, zakaj bi to hoteli početi. Nekatere ideje so vredne naše pozornosti in preučevanja, druge ne. Tiste, ki so O.K. samo, če jih bereš z rezervo, spadajo med slednje.

Kakor koli, očitno imava nepremostljivo različne poglede glede večine stvari, vendar bi vseeno v zagovor Godine povedala eno: po mojih izkušnjah je edina profesorica v Sloveniji, ki te na izpitu ne spusti, DOKLER NE ZNAŠ. V nedogled sem poslušala jamranja sošolk, češ kakšna krava je ta Godina, ker jih je že šestkrat vrgla – a ko je pogovor nanesel na snov, se je izkazalo, da je kljub obilnemu piflanju niti približno ne razumejo. Vztrajanje, da mora študent snov znati in razumeti, če naj naredi izpit, bi moralo biti pravilo, ne pa izjema, zaradi katere profesor izgubi službo.

In pri tem bom vztrajala, čeprav sem mnenja, da je 99% snovi navadno bluzenje, to put it mildly. Ampak to je itak moje splošno mnenje o večini antropologije in psihoanalize, ne konkretno o Godini.

“čeprav sem mnenja, da je 99% snovi navadno bluzenje, to put it mildly. Ampak to je itak moje splošno mnenje o večini antropologije in psihoanalize.”

Kot da bi bral kakšnega fahidiotskega fizika … (ki verjetno misli, da se ukvarja z znanostjo in zato ne bluzi haha)

Da da, krtek, tudi tega smo se učili pri Godini. Priden!

BMZ ima pač konservativna stališča. Ampak to najbrž še ni razlog, da ga zmerjaš s homofobom in antisemitom.

To me spominja na tisti (naumni) plakat s človekom, polepljenim z zmerljivkami, in sloganom: “Kdaj ti bo zmanjkalo lepila?”

Srčno upam, da boš blagovolil objavit ta komentar.

Se opravičujem za zadnji stavek. Ta blog sem zamenjal z nekim drugim.

Res je, Marko, konservativna stališča niso razlog za zmerjanje s homofobom. Homofobna stališča, po drugi strani, so dober razlog.

BMZ torej objektivno, kulturno, konservativno govori(da je žid/androgin naša nesreča), medtem ko jaz subjektivno zmerjam(imam neko skrito agendo). Tu se že začne spor – differend – kot pravi Lyotad. Toplo priporočam v branje njegovo knjigo Heidegger and “the jews”, ki bi lahko nosila tudi naslov “Kaj je antisemitizem” ali pa “Kaj je homofobija”(glede na to, da je eno od imen za Stvar/Realno tudi spolna razlika).
Za okus je tu nekaj odlomkov.

“Treba je povedati, da je v hiši tujec, in najti ‘razlago’ za njegov skrivnosten vdor in neopaženo zadrževanje. Freud ga je iskal na mnogih različnih krajih: v primarni sceni zapeljevanja, storjeni otroku, v ontogenezi, in v nekaj variacijah filogenetskega dogodka (vključno z zadnjimi poledenitvami). Na tem mestu se ne bom spuščal v to. Prepričan sem, da je skupni motiv vseh teh hipotez (vedno fantastičnih) nepripravljenost psihičnega aparata na ‘prvi udarec’ [udarec Realnega, Stvari]…

spolna razlika[ kot eno od imen za tisto travmatično, nesimbolizabilno, neimenljivo Realno], razumljena v tem smislu, igra v misli (in v psihičnem aparatu) (evropskega) zahoda vlogo notranje groze, toda groze, ki ni identificirana kot taka, nereprezentabilnega, nezavednega afekta – ravno tiste stvari, ki jo je Freud skušal misliti v Mojzesu in monoteizmu…

Zdi se mi, na kratko, da so “židje” znotraj Zahodnega “duha”, ki je tako zelo preokupiran z miselnim iskanjem temeljev, tisto, kar se temu duhu (Zahoda) upira (izmika); znotraj te volje, volje po volji, so to, kar prekriža pot tej volji; znotraj njenih dosežkov, projektov, in napredka, so to, kar nikoli ne preneha znova odpirati rano nedokončanega. “Židje” so neodpustljivost v Zahodnem gibanju odpuščanja. So tisto, kar ne more biti udomačeno v težnji po dominaciji, v pritisku za kontroliranje svojega območja, v želji po imperiju, kakor je moč najti že v helenistični Grčiji, in krščanskem Rimu.
“Židje” nikoli doma, kjer koli že so, ne morejo biti integrirani, spreobrnjeni ali izgnani…

Zahodnega antisemitizma ne smemo zamenjevati s ksenofobijo; antisemitizem je prej eden od načinov, sredstev, mehanizem zahodne kulture, ki naj ustavi in simbolizira, kolikor je to možno, ki naj obvaruje pred tem izvornim terorjem, ga pozabi. Je defenzivna plat ofenzivnih mehanizmov – grška znanost, rimski zakon in politika, krščanska spiritualnost in razsvetljenstvo, spodnja plat vednosti, lastnine, hotenja, upanja. Žide se je spreobračalo v srednjem veku, pa so se vrnili. V moderni dobi se jih je integriralo, pa so vztrajali v svoji drugačnosti. V 20. stoletju se jih iztreblja.

aha, ne bluzi. nobene tvoje izjave ni mogoče operacionalizirati v falsifikabilno hipotezo :)

Ne, ne, to so ravno očitali Lyotardu, da iz njegovih izpeljevanj sledi le to, da emancipacija ni mogoča, da smo lahko le talci Realnega. To je njegov point in ni za odmet; njegov odmev je mogoče slišati pri tistih gayih, ki hočejo naj vse ostane isto, le preganjajo naj jih ne – to je ravno čista Lyotardovska definicija Stvari, ki pljuskne(pobije) in izgine, čeprav vse v svetu ostane isto(kot izgine holokavst, pa če se še tako skuša najti objektivne dokaze).

Exterminate all the brutes.

Dodal bi še rad, da sem techno glasbo vedno občutil kot anti-Ojdipsko glasbo(“androgino”), kot obnovitev kakega antičnega dionizijskega kulta. Techno glasba je sublimna(podobno kot klasična glasba)-na prvi pogled ni videti angažirana saj nima besedil, a ravno zato ker jih nima(ker ne prepeva kako je “upornik” John prekršil “vse družbene konvencije” da je prišel do Mary) naredi proti seksizmu več kot ves rock’n'roll.
Techno res učinkovito sesuje Ojdipa, toda tistega kar je zadaj izza Ojdipa se ne dotakne: praočeta iz katerega izhajajo kastne družbene razlike. Tako je izza prijaznega orgijastičnega nasmeška techno Dioniza čutiti poskus imponiranja(“jaz sem višje na družbeni lestvici kot ti”), poskus olastninjejna, uvajanje “alternativnih” kastnih odnosov(npr. “V.I.P. lounge”).

BMZ je imel pred nekaj meseci še en intervju v Dnevniku. In moram reči, da se mi je zdel zelo zanimiv in da je udaril na srčiko današnjih problemov, problemov razvoja človeka, odraščanja. Dejstvo je, da se je redkokatera stvar v zadnjih nekaj desetletjih tako rapidno spridila kot pa odnosi med moškimi in ženskami in naposled pojem družine. Če kdo misli, da ljudje, ki so del tega propadanja ob tem uživajo (v nesadističnem smislu) in da je to povsem dobra zadeva, naj prosim da kak dober argument. V enem intervjuju se je pač nemogoče lotiti vseh glavnih problemov na tem področju, izpostavil pa je seveda predvsem uporabo estrogenih pesticidov. Slednje je imenoval za “najhujšo kršitev človekovih pravic vseh časov”. Namreč to da se zarodkom v starosti približno 17 tednov, vpliv uporabe tega hormona zelo resno pozna in vpliva na vse življenje, moških seveda.

BMZ je trdil, da so ženske ostale iste, moški pa vsekakor ne in da je feminizacija moških očitna. Neambicioznost (BMZ je dal primer kako se dekleta mnogo manj obotavlajo pri nadaljevanju študija medtem, ko moški, oziroma fantje, mnogo več tuhtamo) šibkejša spolna sla, BMZ je dal primer pritoževanja mladih hetero žensk, kako so mladi moški danes premalo spolno agresivni, itn…

Kot četrt stoletja mlad/star človek, ki bi bil nekega dne rad z neko dečvo s katero bi si ustvaril tudi družino, na svet v kakršnega naj bi se vklopil (ozirajoč se na to “kaj se danes dogaja”), sploh nisem navdušen. Moram pa reči, da homofobije med BMZjevimi vrsticami takrat nisem opazil, who knows, mogoče sm kaj falil. Ne bom rekel, da se z vsem strinjam, ampak, zna pa povedati kaj zanimivega. Seveda je pa treba jemati z rezevo, saj je konec koncev pravnik in ne kak bioinženir ali kaj podobnega.

No, Godino bi se splačalo dati v kontekst: “Ta tip socializacije je odličen za potrošniško družbo, saj otrok, ki zraste brez avtoritarnega očeta, ne bo nikoli razumel in doumel, da obstajajo socialna pravila, ki so pomembnejša od njegovega ugodja. Ko tak otrok odraste, ostane ugodje njegov najvišji kriterij v življenju. In kot tak je idealen potrošnik.”

Mislim, da je govorila bolj z vidika tega kakšen tip človeka potrebuje potrošniška družba, kot pa da bi sama trdila kaj je prav in kaj ne.

No, pa ko smo ravno pri intervjujih iz Mladine, tudi z BMZjem so ga lani opravili. En utrinek: “To je ta novi Zeitgeist, predojdipovska bolezen našega časa. Iz česa izhaja? Tukaj smo po mojem pri bistvu stvari. Izvira iz dejstva, da pri odraščanju otrok ne prihaja več do istovetenja z očetom. Zaradi tega kasneje ni vstopa v simbolni red. Z drugimi besedami: ti ljudje so izven civilizacije, izven kulture. In takšnih je vedno več. Ker pri sebi niso razrešili ojdipovega konflikta. Ali če hočete: niso dovolili očetu, da bi jih s prepovedmi simbolno kastriral, kot pravijo lakanovci. Ostanejo v sprevrženi diadi z materjo.”

Aha pa pravi: “Pri B.M.Z.ju gre pravzaprav za staro homofobijo preoblečeno v moderno(emancipatorno) terminologijo, “androgin” je sedaj codename za pedra, kot nekoč: pedr(žid) je kriv za vse ->pedr(žid)je naša nesreča->pedra(žida) je treba ubiti”.

Ne zasledim, da je ravno treba koga ubiti, ampak da je treba proces vzgoje na novo spremeniti, če se ga sploh da seveda. Oz. iz istega intervjuja: “Odsotnost očetov v Sloveniji?
> Ne kakršnihkoli, ampak očetov, ki so sposobni kaj prepovedati. Ki znajo vzpostaviti Zakon z velikim z.”

In tukaj se strinjam z njim. Kajti to kar opisuje je tudi poligon za rojstvo raznovrstnih psihopatov. Hvala lepa za to. V slovenščini imamo tudi knjigo Karmen Šterk s podnaslovom “Normalen psihopat patolške matere” in odstotnega očeta, bi lahko dodali. Karmen Šterk je tudi znana kot določena referenca za teoretsko psihoanalizo, a je mogoče tudi ona prikrita homofobinja? Ali je res treba vsak poskus, vsak opis današnje situacije, ki v ozir vzame avtoritativnega očeta kot temelj prepovedi in njegovo (škodljivo) odsotnost, označiti kot homofobijo, “mehki, postmodernistični” fašizem, ali pa koservativnost? Kaj pa, če gre preprosto za spoznanje “onkraj dobrega in zlega”, ki enostavno drži, pa če nam je všeč ali ne.

Tudi v časih divjega Zahoda ni bilo “tipičnega očeta”. Kaj pa sploh to je? Mi zna kdo odgovoriti na to vprašanje? Saj je vprašanje samo podobno trivialno kot tisto “povej mi, kaj je normalno, pa ti povem, kaj je deviantno”.

Rešitev pa je na dlani: Več orožja. Človek nikoli ni dovolj dobro oborožen (pa še zadeve bi se reševale in urejevale prej, kot pa se, brez ponižanj in podobnega emocionalnega sranja, katerega omenjate v zgornjih sestavkih: Namreč, če deček vidi, kako je nekdo ubil očeta pred njegovimi očmi, bo postal tihi maščevalec (in kot tak – možat, Billy the Kid definitvno ni bil peder). Če pa oče tega dečka ubije nekoga, pa dobi deček svojega vzornika.

Ergo? Civiliziranost ni za človeško raso. Če nas ne bo iztreblo kaj drugega, nas bo pretirana civiliziranost.

And now, ladies and gentleman, lets shoot ‘em all.

S temeljnimi koncepti kot so zakon, želja, Ojdip, “oče” itd. psihoanliza operira, vedar jih v temelju ne razlaga(tako kot npr. fizika operira s pojmi masa in energija, ne more pa povedati kaj je to). A izkazalo se je, da je “temeljnega” Ojdipa in prepoved incesta mogoče razstaviti na bolj temeljne enote(na travmo praočeta) in enako bi lahko trdili tudi za očeta kot nosilca zakona. Slučajno mi je prišla pod roke knjiga Paula Verhaeghe-na: Ljubezen v času osamljenosti, ki med drugim stori prav to. Čeprav imam mnoge pripombe k njegovemu pisanju, njegovi oholosti do feminizma in socializma in še čemu, pa ima Verhaeghe glede Ojdipa in očeta dober point. Ojdip ni univerzalen, ampak je le ujet trenutek prehoda od matrilinearne k pariarhalni organizaciji družbe, prehoda od tega, da (moški)otrok namesto sorodstveni liniji matere sedaj začne pripadati sorodstveni liniji očeta. Prepoved incesta tako ni prvi tabu, ki bi učlovečil človeka, ampak so bili prej drugi tabuji, tabuji hrane(kaj pri jedi komu pripada). Sam bi dodal, da so pred tabuji hrane bili še grozljivejši tabuji – ko se je nasprotnika pojedlo(in tako prevzelo njegovo moč) – neandertalci niso izumrli, ampak so bili inkorporirani – dobesedno – požrti. Tako je treba tudi razočarati sveto Spomenko, človek ni postal človek, ko je začel pokopavati sočloveka, ampak ko je začel obredno žreti sočloveka(tudi o tem govori mit o praočetu). Antigonino zaklinjanje na arhaične”ženske” bogove podzemlja(boginje matere) ne pomeni temelja civilizacije ampak ravno uničenje civilizacjie.

Verhaeghe očeta kot nosilca prepovedi in zakona zvede na še bolj temeljni koncept separacije(separacije od matere, družine, klana itd.) – le v patriarhatu je oče “nosilec” separacije, a separacija deluje tudi brez očeta in ne bo konec sveta če oče ne bo več nosilec separacije/zakona.

Glede tega, da nekoč pravi pretepaški moški niso imeli nič zveze s “pedrstvom” pa imam pomisleke. Za Klausa Thewleita je bila survost nacistov ravno posledica desublimacije njihove nepriznane(pa tudi priznane) homoseksualnosti. Nasilje moškega nad moškim ima v sebi to prvinsko, grobo, nekultivirano homoseksualnost, ima isti cilj kot vrhunec gay sexa: dokončna konzumacija drugega je mogoča le kot uničenje drugega.

Tudi v navadnem pretepu je nekaj zelo homoseksualnega: uničiti drugega(=ga dokonočno pokonzumirati), prevzeti njegovo moč(kot nekoč, ko se je nasprotnika tudi zares pojedlo).
V moškem použitju drugega moškega je vendar nekaj zelo “pedrskega”

Torej je bil Billy the Kid vseeno peder?

Kaj pa John Wayne, potemtakem?

John Wayne was a nazi.

“Nasilje moškega nad moškim ima v sebi to prvinsko, grobo, nekultivirano homoseksualnost, ima isti cilj kot vrhunec gay sexa: dokončna konzumacija drugega je mogoča le kot uničenje drugega.

Tudi v navadnem pretepu je nekaj zelo homoseksualnega: uničiti drugega(=ga dokonočno pokonzumirati), prevzeti njegovo moč(kot nekoč, ko se je nasprotnika tudi zares pojedlo).
V moškem použitju drugega moškega je vendar nekaj zelo “pedrskega”

Mogoče, a najbrž v bolj redkih primerih. Recimo, da svojo željo nekdo skrije zaradi družbenih prepovedi in da se potem pomiri, se agresivno znaša nad objektom želje. A če je to kar trdiš res, zakaj bi potem vse ostalo le na tako latentnem nivoju? Če bi vse to tako v temeljih držalo, potem bi bile te “pedrskosti”, bistveno več, na manifetnem nivoju. Ne verjamem, da bi se lahko ta stvar tako dolgoročno in množično skrivala, načelo ugodja bi prej ali slej našlo svojo pot, mnogo bolj pogosto kot v resnici jo.

Bolj verjetno je, da je ravnoobratno. Da do rivalstva prihaja, ker se moški nezavedno zavedajo, da bodo kot zmagovalci imeli prvilegij v ženski želji. In ga tudi imajo, tako na nezavednem, kot na zavednem nivoju, oziroma manifestno, “v realnosti”. In smo spet pri Ojdipu. Tale zadeva z latentno, pa tudi nezavedno homoseksualnostjo se zdi na neki ravni verjetna, a da bi jo postavili za temelj agresivnosti, ne verjamem. Premalo dokazov na manifestnem nivouju, v primerajvi s privilegijem v ženski želji. Zato se mi zdi bolj podobna anything goes ugibanju.

…”le v patriarhatu je oče “nosilec” separacije, a separacija deluje tudi brez očeta in ne bo konec sveta če oče ne bo več nosilec separacije/zakona.”

Ne verjamem, da je to zgolj v patriarhatu, saj ima stvar zelo močne “biološke” temelje. Oče ni niti pod razno v taki simbiozi z otrokom v prvih nekaj mesecih kot je mati. Da bi kar sama od sebe izvedla separacijo, je težko. Seveda separacija deluje tudi brez očeta, ampak na čisto naravnih temeljih, otrok bo enostavno fizično zrastel, ne bo vse življenje dojenček pri mamici. Psihično pa bog si vedi. In ravno to je BMZjev point.

“Mogoče, a najbrž v bolj redkih primerih. Recimo, da svojo željo nekdo skrije zaradi družbenih prepovedi in da se potem pomiri, se agresivno znaša nad objektom želje. A če je to kar trdiš res, zakaj bi potem vse ostalo le na tako latentnem nivoju? Če bi vse to tako v temeljih držalo, potem bi bile te “pedrskosti”, bistveno več, na manifetnem nivoju. Ne verjamem, da bi se lahko ta stvar tako dolgoročno in množično skrivala, načelo ugodja bi prej ali slej našlo svojo pot, mnogo bolj pogosto kot v resnici jo.”

Zato torej se sebi enaki grupirajo? Fuzbalerji, čefurji, gasilci, policaji, vojaki. Stvar je množična.
Že RKC priznava pederstvo kot nekaj božjega (Janez Krstnik in Jezus, Jezus in 12 apostolov).
Po starih Grkih so zgolj prevzeli to, da je “najvišja ljubezen” ljubezen do najmanjšega. Zato pa ljubijo – dečke (dokazano je, da je zlorab dečkov v RKC bistevno več, kot pa zlorab malih deklic).

/sarcasm mode on
Svet res ni črno-bel. Je popolnoma mavričen. Kdor ga do sedaj še ni fasal, na tak ali drugačen način, ne obstaja. Mi vsi smo pedri.
/sarcasm mode off

Ljudje se grupirajo tudi zato, ker je to predvsem funkcionalno, pa ne v seksualnem smislu. Veliko ali pa kar večina služb in dejavnosti brez združevanja, sploh obstajati ne more, npr. policija, vojska itd, bile bi povsem brezvezne. Te katergorije, ki so zgoraj naštete so tudi zelo raznolike. Po mojih izkušnjah pa se ljudje grupirajo enostavno tudi zato, ker ne prenesejo drugačnosti, vsaj na dolgi rok ne. Biti s podobnimi je pač bolj udobno, pa spet ne v seksualnem smislu, ampak v tem, da ti ni treba pod vprašaj postavljati lastnega, spontanega mišljenja, ki prinaša ugodje. Zato je tako pogosto slišati da se določeni “ne prebavljajo”. Da bi se iz tega povleklo splošno teorijo o latentni homoseksualnosti vseh, eh… Tisti, ki hoče to videti, pač to “vidi”.