Arhiv
Nespretnost govora
| 5. June 2007 | | vale
Člani ekonomsko socialnega sveta so imeli včeraj dolgo razpravo z več prekinitvami, katere razloga sta bila povečanje kvot delovnih dovoljenj za letošnje leto ter predlog o delovnih razmerjih. Na koncu sprememb zakona o delovnih razmerjih niso sprejeli, čeprav so še minuli teden vlada, delodajalci in sindikati z zadovoljstvom ugotavljali, da so pogajanja o delovni zakonodaji končana. Zataknilo se je z delodajalske strani, ker je ponovno odprla pogajanja o dodatku na delovno dobo. O spremembah delovne zakonodaje so včeraj spregovorili na RA Slovenija 1 v oddaji Studio ob 17.00 Jože Smole iz Gospodarske zbornice, Marjeta Cotman ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Igor Antauer z Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti, Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov ter Dušan Rebolj predsednik Pergama. Pri poslušanju oddaje sem se vprašala kaj gostje sploh želijo povedati in kako to, da pri vseh izkušnjah ne znajo govoriti. Objavljam nekaj citatov iz oddaje:
Dušan Rebolj:
Za mene pa je pomembno nekaj, pomembno je, da so ohranjeni prvič dodatek na delovno dobo, o čemer je bilo tukaj govora, ker bi to pri minimalni plači 125.000 bilo, minus plača 19.000, pri delovni dobi 35., za mene je izjemno pomembno, da je ohranjen plačan odmor za malico, ki bi tudi pomenil od 6 do 10% nižanje plač, za mene je pomembno, da je ostal regres takšen kot je, da so ostali prevozni stroški.
Dušan Rebolj:
Če je namreč ministrica umaknila razpravo o dodatku na delovno dobo, pa so oni vztrajali, da pride nazaj noter, pri čemer ministrica ni odprla dodatek na delovno dobo, da ga črta, da ga spremeni v stalnost, se pravi, da ga vključi v osnovno plačo, ampak samo z vidika sodb evropskega sodišča, ki to od nas sploh ni zahtevalo, potem se mi zdi to skrajno čudno in je zelo nevarno za nadaljevanje socialnega dialoga in jaz mislim in upam, da bodo delodajalci videli, da se z glavo skozi zid ne da. Mislim, da je Slovenija glede plač na takem položaju, da kakšno znižanje plač še nižje od 125 plač, kar je minimum, 125.000, če govorim še o starih SIT, da se bolje razumemo, ne pride v poštev, kakšno zniževanje plač 20, 30%.
Igor Antauer:
Ostale stvari, tista skrajšanja odpovednih rokov, prenos pravic k novemu delodajalcu, zato da staremu ni treba plačati odpravnine prenese vse pravice, ja kdo bo pa vzel takega v službo, prosim lepo. Tu ne govorimo o nikakršni fleksibilnosti. Mi se ta trenutek nismo lotili prave fleksibilnosti, tiste, ki pomeni vzrok. Vzrok, če citiram ukrepe vlade oziroma vladne reforme. Prvi ukrep, v 54. ukrepu je povečanje prilagodljivosti trga dela in olajšanje zaposlovanja, pravi, zmanjšati ovire za zaposlovanje za nedoločen čas. Tudi ene se nismo dotaknili. Vejica, pospešiti zaposlovanje s krajšim delovnim časom in druge oblike fleksibilnega dela. Mi se pravzaprav prave fleksibilnosti lotili nismo.
Jože Smole:
Enako velja tudi seveda za ta dodatek na delovno dobo, kot sem že povedal, mogoče kot zanimivost, da povem v čem je pravzaprav problem tega dodatka? Kakšna je pravzaprav sodba tega Evropskega sodišča? Ženske v Angliji so se pritožile nad diskriminatornostjo takšnega dodatka, kjer seveda postavlja v slabši položaj žensk, torej bi lahko tudi postavili, da se sindikati borijo proti enakopravnosti žensk, ki želijo imeti enake pravice z ukinitvijo tega dodatka. Zaradi tega prosim, ravno to je eden največjih problemov socialnega dialoga, kjer se postavlja to, da želimo kot kruti neizprosni delodajalci predvsem ves čas nekomu nekaj vzeti, ne pa da naredimo in fleksibilen in varnejši trg delovne sile.
Dušan Rebolj:
Gospodu Smoletu bi povedal takole. Pravi, da zmeraj kadar pridejo pri plačanem odmoru za malico, da takoj izračunamo kaj pomeni na plačo in da to ni res. Ja, žal mi je. Ukinitev plačanega odmora pomeni za tiste delavce, ki so na uro plačani, imeli nižjo plačo, razen če bi urno postavko delodajalci povečali, nikdar je ne bodo. Ali pa, v kolektivni pogodbi piše, da je plača taka, na primer 500 evrov, za poln delovni čas. Poln delovni čas je pa po zakonu 40 in mi, če pridemo na 37,5 je nižja plača. Tako da tukaj diskusija ali je nižja plača ali ni nižja plača. Če ukinete dodatek na delovno dobo pri enem zaposlenem, ki ima 35 let delovne dobe, pa ima minimalno plače, je to 19.000. Pa ga vprašajte malo v levo ali desno.
Kratko in jedrnato
| 15. May 2007 | | vale
je koprski župan Boris Popovič odgovoril Primorskim novicam. Ob občinskem prazniku je uredništvo Primorskih novic nameravalo dati besedo tudi županu MOK, Popovič pa je intervju odklonil. Zakaj? Uradni odgovor na vprašanje so po njegovem naročilu sporočili iz občinske službe za stike z javnostmi, glasi pa se: “Zato!”
Obvezen povratni klic birokratov
| 10. May 2007 | | vale
Od 1. maja dalje velja, da vas morajo birokrati poklicati nazaj - če je javni uslužbenec med vašim telefonskim klicem zadržan, vas mora najkasneje naslednji dan poklicati nazaj. Upravne organe lahko kličete kadarkoli med poslovnim časom in ne več le v času uradnih ur.
Več v Spremembah Uredbe o upravnem poslovanju.
Prvomajske podražitve
| 3. May 2007 | | vale
Za katere je škoda, da niso le prvoaprilska šala:
=> Za 1,4 odstotka se je podražila vožnja po slovenskih avtocestah.
=> V povprečju bomo za pisemske znamke odšteli 8,7 odstotka več.
=> Za 6 odstotkov so dražje vozovnice za vožnjo z vlakom po državi.
=> Založniki lahko cene učbenikov za splošnoizobraževalne predmete povišajo za 1¸6 odstotka, cene učbenikov za strokovne predmete pa za največ 2,2 odstotka. Nova cena ne sme presegati 19,40 evra.
=> Zavarovalnice, ki izvajajo obvezna avtomobilska zavarovanja, so danes začele uporabljati nove, spremenjene splošne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Zaradi širšega območja zavarovalnega kritja (zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije tudi škodo, ki je bila povzročena na ozemlju držav članice EU in še nekaterih držav), zavarovanci ne bodo imeli več možnosti izbire med zavarovanjem le za Slovenijo ali tudi za tujino, kar pomeni, da se bo 11 odstotno doplačilo za zavarovanje v tujini, ki je bilo doslej na izbiro, vračunalo v zavarovalno premijo.
Živel 1. maj 2007!
Luka Koper ali Tržaško pristanišče?
| 26. April 2007 | | vale
Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je danes v Atenah napovedal, da se obeta potniški promet iz Kopra v Grčijo, natančneje v Atene. Kot je ocenil, bi lahko preko potniškega terminala v Luki Koper potovalo prek sto tisoč potnikov. “Poslovne podrobnosti, kot so na primer, koliko ladij na teden naj bi izplulo iz Kopra proti Grčiji, je za zdaj težko napovedati, pričakujem pa, da se bodo konkretizirale v prihodnjih tednih,” je dejal Časar. Kot je še dejal, je bil obisk slovenskih gospodarstvenikov skupaj s premierom Janezom Janšo v Grčiji zelo koristen. “Slovenija je bila tu zelo dobro sprejeta, skozi Slovenijo pa tudi Luka Koper, ki je za Grčijo pot v Slovenijo in iz Slovenije oziroma regije,” je dejal Časar. Več
Tržaško pristanišče stavi na logistično platformo … Operativni načrt se loteva tudi drugih aktualnih tem pristaniškega razvoja, začenši z ureditvijo konkurenčnega priveza za potniške trajekte ob vznožju sedmega pomola. Kot je znano, je s tega mesta »zbežal« grški ladjar Anek, ki je svoje trajektne povezave s severnim Jadranom lani preselil iz Trsta v Benetke. Boniciolli je sedaj predvidel poldrugi milijon evrov naložbe v ureditev priveza št. 57, dodatnih 200 tisoč evrov pa za ureditev sprejemnih struktur za potnike po izkrcanju. Več
Wellness v vsako slovensko vas …
| 26. April 2007 | | vale
Nekako je v naši državici vsake toliko zaslediti trende, ki se z neizmerno hitrostjo širijo od vasi do vasi in iz mesta v mesto. Lep primer so visoke strokovne šole in fakultete, ki jih imamo že v vsakem večjem mestu. In tako berem danes, da imajo v Štanjelu velik interes za gradnjo wellness centra. O imenih sicer ne želijo govoriti, imajo pa konkretnega ponudnika, ki je pripravljen vložiti velika sredstva … več Pri tem se človek vpraša kakšne razvojne strategije imamo na državni in lokalni ravni? (vprašanje je zgolj retorično op.p.)
Nov urnik državne uprave
| 26. April 2007 | | vale
Prva delovna sobota za državne uradnike bo 5. maja, ko bomo lahko na upravnih enotah uredili vse potrebno med 8. in 12. uro. Uradne ure bodo podaljšane tudi ob sredah, po novem pa bo odprto tudi ob torkih. Zaradi novega urnika v javni upravi naj ne bi dodatno zaposlovali, niti izplačevali dodatka na delovno soboto, bodo pa zaposleni dobivali dodatek za izmensko delo. Ob sobotah bodo odprte tudi geodetske izpostave, izpostave zavodov za zaposlovnje, za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v prihodnosti pa naj bi ob sobotah lahko obiskali tudi zemljiško knjigo in sodni register.
Uradne ure od 1. maja dalje so tako:
Ponedeljek, torek: od 8.00 do 15.00
Sreda: od 8.00 do 18.00
Petek: 0d 8.00 do 13.00
Vsaka prva sobota v mesecu: od 8.00 do 12.00
Minister Bručan pa nič
| 19. April 2007 | | vale
Minister za zdravje Andrej Bručan je zavrnil soglasje za ustanovitev centra za oploditev z biomedicinsko pomočjo v Novi Gorici. Projekt centra za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) je začel leta 2001 pripravljati novogoriški zdravstveni dom, vlogo za center pa so na ministrstvo za zdravje vložili leta 2003. Država je nato zahtevala dopolnitve, ki so jih tudi podali, potem pa se je začlo … Več
Kaj bo s koprsko Ložo?
| 19. April 2007 | | vale
Ložo v Kopru ima v od leta 1993 v najemu Tea Čadež. Kavarna je na eni lepših lokacij v Kopru, najemojemalka pa je lani dobila nalog za izpraznitev. Kljub temu, da se je pritožila, nalog ostaja v veljavi, je razsodilo okrožno sodišče v Kopru. Tea Čadež mora poslovni prostor vrniti Mestni občini Koper. Lokal sredi Kopra nima ravno prestižne opreme, sanitarjev in osebja, kot bi se morda spodobilo, vendar je najemnica bila pri obnovi lokala pripravljena sodelovalit z občino, nasprotna stran pa teh interesov nima. Odvetnik Franci Matoz, ki zastopa MOK, pričakuje, da bo najemnica prostore čimprej izpraznila, občina pa naj bi novega najemnika poiskala z razpisom. Tea Čadež se lahko na razsodobo pritoži, kar lahko izselitev zavleče še za nekaj časa. Loža, prostor za “kofetkanje” bo tako še nekaj časa ostala nespremenjena, torej v slabem stanju ter potrebna temeljite prenove.
Izz(l)ivi upravljanja Bolnišnice Izola
| 16. April 2007 | | vale
Nekaj izjav o apetitih Vzajemne pri upravljanju izolske bolnišnice
Marko Jaklič:
Dejstvo namreč je, da bi se z drugačnim upravljanjem, bolj učinkovitim upravljanjem izolske bolnišnice, predvsem v smislu novih programov, ki bi jih Vzajemna lahko prinesla in niso odvisni od obveznega zdravstvenega zavarovanja, da bi s tem denarjem prišlo do sanacije bolnišnice.
Andrej Bručan:
V našem interesu je trenutno predvsem sanacija bolnišnice v Izoli, ki je v izgubi in ki bo sanirana s kreditom z garancijo države, kar z drugimi besedami pomeni, da današnje razmišljanje trenutno ne gre v smeri tistega kar je izjavil g. Jaklič, je pa na vsak način možno uporabiti zakon o javno zasebnem partnerstvu in iti v to smer. Ampak interes ministrstva ni v tej smeri ta trenutek, še posebej kar se tiče bolnišnice Izola.
Nives Renar:
Po izjavi enega od članov sanacijske skupine prof. Marka Krajnca, da take bolnišnice ne bi prevzel niti v primeru, da bi mu jo podarili, je za nas tako zanimanje vzpodbudno. Vsebinsko izjave g. Jakliča ne morem komentirati, ker jo poznam zgolj iz medijev, moramo pa seveda, kot vodstvo bolnišnice, upoštevati predvsem mnenje ministrstva za zdravje.
Vir: RA Koper
Loading ...
