DRUGI DOM

Bajuk in takšne čudne stvari

Saj se spomnite torkovega Studia ob 17.00 in med drugim vprašanja ministra Bajuka glede inflacije:

Ali so slovenski, so gospodinjstva izpostavljena resnični konkurenci ali tukaj pride do kakšnih takšnih čudnih stvari?

Včeraj je miister gostoval v oddaji Trenja. Sicer se je večino časa dolgočasil, kar je bilo razvidno iz njegovega zaspanega pogleda, podpiranja glave in štoranja po nosu, vendar se je tu pa tam le oglasil in se med drugim v dialogu z Borisom Mazalinom takole artikulirano čudil:

BORIS MAZALIN: Tu zdaj prehajate na eno čisto drugo vprašanje. To omizje ugotavljamo danes tukaj, da rezerve so. Rezerve so v obdavčitvi kapitala, čeprav je gospod minister povedal, da so to zdaj uredili, vendar je še vedno obdavčitev nižja za polovico skoraj, kot je v drugih državah. Nagrade.

ANDREJ BAJUK: Oprostite, od kod pa ta vaš podatek? 23% na dobiček pravnih oseb, to ni, to ni, je relativno nizko. Kje pa poznate, da je še večja, pa kje so tiste države, ki imajo še večjo?

BORIS MAZALIN: Takšni podatki so bili danes objavljeni glede obdavčitev.

ANDREJ BAJUK: Kdo jih je pa objavil? Ne smete vsega verjet kar objavljajo, veste? Ker so to zelo čudne stvari. Verjemite SURS-u, ne.

BORIS MAZALIN: Verjamem SURS-u.

ANDREJ BAJUK: Ta še kar dobro pove.

Dragi državljani, ne pričakujte rešitev s strani vlade glede inflacije, gre namreč za TAKE ČUDNE STVARI!

Bajukovo artikuliranje?

Danes sem se ob poslušanju oddaje Studio ob 17.00 na RA Slovenija 1. program, v kateri so govorili o povišanju cen hrane, vprašala, ali ne bi bilo morebiti za ministra Bajuka primerno, da opravi kakšen tečaj, dva. Predlagam tečaj slovenščine, potem pa še tečaj retorike. Zakaj? Preberite pozorno spodnji mangetogram iz oddaje:

NATAŠA MULEC: Potrošnikom je zagotovo najpomembneje, da se hrana v prihodnje ne bo več dražila. V zadnjem času se zato razvija polemika o tem, kdo je odgovoren za tako visoke podražitve hrane pri nas? V javnosti se kar nekako išče krivec za podražitve. So to dobavitelji, trgovci, je to država s svojim ne-ukrepanjem? Ali pa je krivca iskati v zapoznelih posledicah uvedbe evra? Torej kje iskati krivca? Mogoče najprej vi minister Bajuk?

ANDREJ BAJUK: Hvala lepa. Lep pozdrav. Seveda to je stara slovenska bolezen, da krivca iščemo. Dejansko je treba iskati rešitve in pa morda kakšne vzroke. Zanimivo je to, da je Slovenija, ki je zelo odprto gospodarstvo, ima celotno panogo hrane, je praktično odprto, to se pravi, da je to menjalni sektor, kjer vpliv tujih cen zelo močan. In gibanje cen hrane v Sloveniji so se sukale tako kot je drugod po Evropi, v isti smeri. Kar je novost letošnjega leta in sicer, tako kot je tudi vaša novinarka poudarila, od maja naprej. Povišica cen hrane je opazna po celi Evropi, ampak vendar pa je tukaj neka novost v Sloveniji, da v tistih treh mesecih maj, junij, julij, se je pa cena hrane povišala v Sloveniji za večjo stopnjo, hitreje so šle cen gor kot drugod po svetu. In tukaj je pa za iskat vzroke. Ravno v tej mreži sami, kakšni so, kako dejansko trg deluje? Ali deluje tako kot mora? Ali so slovenski, so gospodinjstva izpostavljena resnični konkurenci ali tukaj pride do kakšnih takšnih čudnih stvari? Ali so zadostno informirani? Jaz mislim, da niso in da obstajajo določene težave v tej verigi sami, da bo treba zelo resno na tem področju delat in jaz pričakujem, da tudi v današnjem pogovoru s predstavnico predsednico Zveze potrošnikov, da bomo lahko kaj slišali o tem, na tem področju. Ker izkušnje kažejo, da ko smo se vsi potrudili, da smo povečali nivo informiranosti potrošnikov v Sloveniji v zadnjih mesecih lanskega leta, pred vstopom v evro, in takoj po tem v prvih šestih mesecih, je ta sistem je deloval, informacije so krožile in takšnega, bi rekel, zaokroževanja navzgor, kot smo se vsi bali, da bo, do tega praktično ni prišlo. Celotna inflacija sedaj na letni ravni je 3,5%, morda je 0,3 povezana s tem, to na podlagi teh analiz, ki jih je napravil UMAR. Torej večja informiranost, ne. In pa bi rekel neka pozornost na to, da vsi vedo kaj se dogaja, kakšne so cene tu in drugam, mislim z nekoliko morda drugačnim pristopom je možno tudi sedaj uvesti. In to je najboljša inšpekcija, ki si jo lahko predstavljamo. In to je, da so ljudje bolje obveščeni kakšne so možnosti drugod, v kakšni drugi trgovini kot pa pri nas. Ker čeprav je res, da tukaj imamo, smo soočeni z nekimi tendencami na svetovni ravni, zakaj pa pri nas hitreje? Zakaj pri nas hitreje? In sicer kar naenkrat hitreje. Vedno so se cene gibale v isti smeri, zdaj gredo pa hitreje navzgor kot pa drugod po Evropi. Govorimo zdaj o ceni hrane. In mislim, da tukaj je ena težava pri nas. Na to bomo morali gledati, je treba pregledati in na tem se že dela. Kakšna je struktura marž? Ali imamo resnično takšno konkurenco, kot bi jo človek pričakoval na odprtem trgu, ki pa je izpostavljen svetovnim vplivom?

Slovnica na psu, vsebina je že padla s psa.

Odklonilen odnos?

Jan Jones je bila in še vedno je v središču pozornosti dogajanja na Goriškem, saj se je že drugič mudila na obisku, z nalogo, da prepriča župane, javnost in še koga v dobrobit vele zabavišča, ki ga želi Harrah´s zgraditi v okolici Nove Gorice. Izjave raznih prepričanih in neprepričanih so večinoma že prav zabavne.

Predsednica Goriškega Društva za kakovost bivanja Lucija Mozetič je takole razložila svoj odklonilen odnos do gradnje vele zabavišča, hkrati pa predlagala:

Da bi morda, če že mora biti ena igralnica zgrajena, naj bi bila tukaj v mestu, kjer so še zelene površine, tudi urbanistično je bilo to nekako predvideno. Pri tem ne bi bil tak problem ne infrastruktura, obe igralnici bi naprej delovali, praktično bi bila trojna konkurenca.

Mirko Brulc, župan mestne občine Nova Gorica se veseli:

Občutek je dober. Povedal sem gospe, da bi se morali srečati pred dvema letoma, ne pa danes in imel sem priliko, da sem ji konkretno naštel vse zahteve, ki se pojavljajo v našem okolju. Zadovoljen sem z odgovori, bomo videli kaj bo iz tega nastalo. Vesel, da je posebej poudarila, da ne želijo zgraditi Las Vegasa, da razumejo zahteve lokalne skupnosti.

In tudi Jan Jones je navdušena:

Osredotočamo se na področje Goriške, ker je to najboljša lokacija zaradi svoje lege, dobrega dostopa iz Italije in Avstrije, lepote in seveda obstoječe infrastrukture. Jaz verjamem v to lokacijo.

Povzeto iz RA Koper.

Cukjati je jasnovidec

Predsednik Državnega zbora France Cukjati je izrazil upanje, da bi lahko referendum v zvezi z novelo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic razpisali na datum drugega kroga predsedniških volitev, torej 4. novembra.

Ali ste vedeli?

Gospodarska klima v Sloveniji se je avgusta, po ugotovitvah državnega statističnega urada, nekoliko poslabšala.

Analiziranje in modelčkanje

Državni sekretar na Ministrstvu za finance Janez Šircelj včeraj na novinarski konferenci o logističnem projektu, ki ga snuje naša država:

Delajo se analize, delajo se različni modeli, med drugim seveda je poznan model, ki ne vključuje prodaje slovenskih podjetij, ki navsezadnje ne vključuje privatizacije, skratka dela potekajo na vseh področjih. In seveda, ko bodo stvari prišle tako daleč, da se bodo sprejemale odločitve, da bodo pripravljeni predlogi odločitev, takrat bo to slovenska vlada naredila na jasen in transparenten način.

Vlada ni tista, ki išče investitorja. Navsezadnje pridejo investitorji k podjetjem. Vlada ustvarja pogoje za to, da prihaja kapital v Slovenijo, da investitorji pridejo v Slovenijo, ne vidim pa vlade tiste, ki aktivno išče po svetu odlične investitorje. Tukaj imajo vodilno vlogo dejansko podjetja.

Slovenske železnice v kompletu z Intereuropo in Luko Koper?

Včeraj so se Janez Janša, Andrej Bajuk in Janez Božič pogovarjali z najvišjimi predstavniki nemških železnic. Več kot očitno je, da so se pogovori vrteli okoli Slovenskih železnic.

Jasna Preskar, novinarka RA Koper danes v Primorskem dnevniku:

Naša vlada že nekaj časa pospešeno išče, kot so v odgovor zapisali v prometnem ministrstvu, najoptimalnejše razvojne rešitve za železniški transport. V tem duhu potekajo tudi dogovori z nemškimi železnicami. Splošno znano je, da naš železniški sistem potrebuje temeljito prenovo in posodobitev, kar pa seveda precej stane. Tudi zato je strateški partner še kako dobrodošel za Slovenske železnice, ki s svojimi neizmernimi potrebami same po sebi niso dovolj dobra vaba za Nemce. Država si na račun Intereurope in Luke Koper krepi pogajalsko pozicijo. V tej luči dobi drugačen pomen tudi nedavno preoblikovanje prednostnih delnic pristaniškega podjetja v navadne. S povečanjem glasovalnih pravic v Luki Koper na več kot polovico si bo namreč država precej olajšala pot do izpolnitve morebitnega dogovora z nemškimi železnicami. Kakšen bi lahko bil ta dogovor še ni dokončno znano. Slovenski premier Janez Janša je prepričan, da je mogoče najti tak poslovni model, ki bo prinesel koristi in dolgoročni razvoj vsem ključnim družbam, torej tudi Luki in Intereuropi, za kateri se vsaj na prvi pogled zdi, da ju bo država žrtvovala za razvoj Slovenskih železnic. V koprskem logističnem koncernu sicer zatrjujejo, da morebitno partnerstvo z Deutsche Bahn odpira Intereuropi nove razvojne priložnosti, predvsem z vidika vključevanja v svetovne transportno logistične tokove in ponudbe logističnih storitev.

Koga bi pravzaprav morali zapreti?

Lani, natančneje junija 2006, so v Depali vasi krajani zaprli železniško progo Ljubljana-Kamnik ter s protesti želeli doseči postavitev zapornic na treh železniških prehodih v vasi. Do protestov je lani prišlo zaradi druge nesreče s smrtnim izidom. Takrat je minister za promet Janez Božič izjavil, da ima država pripravljen program za zavarovanje 49 najbolj kritičnih križanj železniških prog s cestami, da pa je zakon o posebenem državnem poroštvu za najem posojila za uresničitev tega programa v usklajevanju z ministrstvom za finance. Čakali naj bi še samo ministra Bajuka, da prižge zeleno luč za posredovanja zakona v državni zbor in prehodi naj bi bili zavarovani.

Februarja letošnje leto je prekipelo občanom Kidričevega. Železniški prehodi v njihovi občini so od leta 2001 vzeli kar enajst življenj. V Cirkovcih se je takrat zbralo okoli 200 krajanov, ki so od države zahtevali ukrepanje za zagotovitev večje varnosti. Ugotovljeno je bilo, da so s problematiko seznanjeni tudi na Agenciji za železniški promet, kjer naj bi v prihodnjih dveh letih uredili šest prehodov, ki doslej še niso zavarovani. Z deli bi morali takrat že začeti, vendar se je takrat zapletalo z javnim razpisom za izvajalca del.

Protestni shodi se vrstijo zaradi tragičnih nesreč v Sloveniji že vrsto let in jih je bilo najmanj toliko kot nesreč.

Medtem pa se je včeraj na železniškem prehodu v Cirkovcih, kjer bi morale od začetka avgusta stati zapornice, zopet zgodila huda tragedija, v kateri so umrle tri osebe.

Danes so se sestale glave na ministrstvu za promet, kjer ravnokar poteka sestanek zaradi včerajšnje tragične nesreče. Predsednik parlamentarnega odbora Josip Bajc naj bi zahteval od ministrstva za promet, direktorata za železnice in agencije za železniški promet odgovore o tem, zakaj zadeve niso bile realizirane VEČ >>

Koga bi pravzaprav morali zapreti poleg nevarnih železniških prehodov?

Namesto školjk avtomobili

Luka Koper je pred dobrim mesecem dni na črno zasula školjčno sipino oziroma pokopališče školjk na Sveti Katarini pri Ankaranu. Po odločbi gradbenega inšpektorja, ki je parkirišče za avtomobile zaplombiral in so še vedno ujeti v ograjo, se je Luka Koper pritožila. Izid pritožbe še ni znan. Edini, ki na črno gradnjo Luke Koper opozarjajo so Zeleni Kopra. Predsednik David Stepan pravi:

Nezaslišano je, da nam Luka leta 2007 lahko krade morsko dobro in ga zapira s carinsko ograjo. Hočemo, da pravna država deluje. Predsednik vlade Janez Janša naj poskrbi za dober zgled. Sicer bomo Zeleni za Janšo podali sum korupcije.

Tako kot so fašisti leta 1942 obdali Ljubljano z bodečo žico, je tudi Luka Koper okupirala zemljišče v Ankaranu

Luka Koper ima mirno vest, saj član uprave Aldo Babič zatrjuje, da niso naredili nič proti zakonitega.

Škoda na školjčišču je že storjena. Namesto školjk si lahko sedaj na Sveti Katarini ogledate različne znamke avtomobilov.

Hop cefizelj

V Tuševi trgovini v Novi Gorici so zaposleni opazili, da nekdo zopet skuša zlorabiti POS terminale. To so sporočili policiji, kriminalisti pa so ponoči postavili zasedo. Zaseda je nepridipravom sicer onemogočila zlorabo terminalov, osumljenci pa so jo kar lepo popihali. Bolje vrabec na strehi kot golob v roki. Ali kako že?

Več >>