Arhiv
Zgodba Ambrušanke
| 16. November 2006 | | sophomore
Libertarec je dobil pismo, ki razkriva, kakšen je pogled Ambrušanov na problematiko zadnjih dni. Pismo dokazuje, da so morali Ambrušani nekaj let (!) živeti v brezpravnem teksasu in pojasnjuje, zakaj so se prebivalci te idilične dolenjske vasice odločilli stvar vzeti v svoje roke. Pravna država je zatajila, to je res: vendar ne zgolj v primeru preselitve Romov.
Tekom let so se poleg običajnih kraj pridelkov in živali, vrstile tudi hujše protizakonite aktivnosti: vlomi in kraje, najraje v hiše starejših ljudi, ki živijo sami, več vlomov v okoliška župnišča, cestne blokade z ostrim kamenjem ali deskami, polnimi žebljev, kraja mobilnih telefonov, napad na gobarke, grožnje z uperjeno puško v mimovozeči avtomobil, izsiljevanja, podkrepljena z grožnjo, do boš ubit ali posiljena, lansko leto je policija zasegla večje število strelnega orožja in mamil, nedaven napad na Jožeta Šinkovca pa je bil že drugi poskus umora v dveh letih. To in podobno je krojilo naše vsakdanje življenje.
Tudi jaz bi šel kakšno betico odpret v takšnem primeru …
Cenovna učinkovitost slovenskega zdravstva v evropskem vrhu
| 17. September 2006 | | sophomore
Po vrsti neoliberalnih napadov na slovensko zdravstvo, ki jih je vodil državno dotirani ekonomist Mićo Mrkaić iz Fakultete za javno upravo v Kranju, je slovenska javnost spregledala ugledno raziskavo bruseljskega inštituta Health Consumer Powerhouse. Ta vsako leto izdela lestvico, v kateri zdravstvene sisteme evropskih držav razporedi glede na njihovo učinkovitost za končnega porabnika. Pri tem inštitut, ki je znan po svojem zavzemanju za liberalizacijo zdravstvenih storitev prek meja članic EU, upošteva tako javne kot zasebne zdravstvene storitve.
Mrkaić je v svojem pisanju slovenskemu zdravstvu očital, da je cenovno neučinkovito in v primerjavi z ostalimi evropskimi zdravstvenimi sistemi zaostalo. Omenjena raziskava, ki jo v EU citirajo kot referenčno, postavlja Slovenijo na 12 mesto v EU, medtem ko se najbolj pridna neoliberalna učenka, Irska, uvršča na 25, torej zadnje mesto. Mrkaić ali ima zelo visoke kriterije, ali pa - to je bolj verjetno - spet sklepa iz strokovno nevzdržnih predpostavk in se kot običajno opira na dvomljivo ekonometrijo.
Še bolje stvari stojijo pri cenovni učinkovitosti slovenskega zdravstva. Tukaj se Slovenija uvršča na prvo mesto v EU, v skladu z odgovorom na vprašanje “how much bang for the buck?”, torej koliko dobijo uporabniki zdravstvenega sistema za denar, ki je vanj vložen. Glede na to, da je današnji slovenski zdravstveni sistem v samem vrhu učinkovitosti, bi mu morali nameniti več denarja, ne pa da se razpravlja o privatizaciji kot domnevno bolj učinkovitemu načinu zagotavljanja zdravstvenih storitev. Odločiti se je treba za lažjo in enostavnejšo pot, ne pa planirat revolucije z negotovimi učinki.
Poročilo HCP
Health Consumer Powerhouse
Izrael bo na kolenih prosil milosti
| 3. August 2006 | | sophomore
Borci odporniškega gibanja Hezbolah se že več dni junaško upirajo napredujoči izraelski armadi, katere cilj je uničenje Libanona. Nek izraelski terorist v službi judovske države je ob napovedi povračilnih napadov Hezbolaha na Tel Aviv - židovska letala namreč že tri tedne rušijo Bejrut - cinično pripomnil:
Israel werde die gesamte Infrastruktur des Libanon zerstören, falls die Hisbollah Tel Aviv angreife.
Res inventivno, kakor da je ne bo v vsakem primeru. Hezbolah izraelsko armado tudi uči moškega vojskovanja: ta ne vključuje letanja na 3 kilometrih višine in metanja kasetnih bomb na nemočne ženske in otroke (praksa, ki so jo judovske pizdice pobrale od ameriških pičkic), ampak boj na terenu, kjer se je možno bolje izogniti nedolžnim civilnim žrtvam. Šef Hezbolaha Nasr-Allah:
Die Hisbollah wolle lieber Mann gegen Mann gegen die israelischen Soldaten kämpfen, anstatt Zivilisten mit in den Krieg hineinzuziehen.
Da se Hezbolahovi borci držijo načel poštenega vojskovanja, kažejo tudi grozljivi podatki o civilnih žrtvah. Eden izmed redkih reporterjev, ki poročajo s terena in ne pametujejo iz naslanjača, Robert Fisk:
The obscene score-card for death in this latest war now stands as follows:
508 Lebanese civilians, 46 Hizbollah guerrillas, 26 Lebanese soldiers, 36 Israeli soldiers and 19 Israeli civilians.In other words, Hizbollah is killing more Israeli soldiers than civilians and the Israelis are killing far more Lebanese civilians than they are guerrillas.
Seveda so ljudje, ki bodo to brez problema vzeli v zakup. Na tem blogu tega ne boste doživeli.
Hezbolah v EU ni in ne bo teroristična organizacija
| 2. August 2006 | | sophomore
Zunanji ministri EU, med njimi tudi slovenski Dimitar Rupež, so se včeraj odločili, da Hezbolaha ne bodo uvrstili na evropski seznam terorističnih organizacij. V nasprotju z lažnivimi dezinformacijami, ki smo jim priča na neoprimitivnih blogih, oznaka Hezbolaha kot teroristične organizacije ni splošno sprejeta:
Medtem ko v večini muslimanskih držav Hezbolah velja za legitimno osvobodilno gibanje, pa ga ZDA uvrščajo med teroristične skupine. Poleg EU, kjer Hezbolah sicer samo neformalno velja za teroristično skupino, libanonskega gibanja na seznam terorističnih organizacij prav tako ni uvrstila Rusija.
Vir: AP
Kljub prizadevanjem Rupeža in ostalih judoljubcev, da bi Hezbolah še bolj očrnili in tako legitimirali izraelski državni terorizem, pa so svobodoljubne države EU ostale trdne. Tako so Finci odkazali mesto skrajnežem:
Evropska unija libanonskega skrajnega gibanja Hezbolah ne bo dodala na svoj seznam terorističnih organizacij, je sporočilo finsko predsedstvo povezave. “Glede na občutljive razmere, ki smo jim priča, tega ne bomo storili,” je dejal vodja finske diplomacije Erkki Tuomioja.
Vir: AP
Kakorkoli že, to sporočilo ni prišlo do Rupeža, ko je razlagal slovenskim medijem, zakaj takojšnje premirje ni realistična opcija:
“Prvotna dikcija o takojšnjem premirju ni realistična in omogoča špekulacije, recimo nasprotni strani, se pravi Hezbolahu,” je dejal Rupel.
Vir: STA
Rupežu je pač ušlo tisto, kar je imel v svoji betici. “Ne smemo nasprotni strani, t.j. Hezbolahu, dovoliti, da še naprej tolče po naši strani, t.j. judih. Slednjim moramo omogočiti, da storijo, kar je pač potrebno, da uničijo nasprotno stran, tako da bo lahko naša stran potem diktirala premirje, mi ji bomo pa pomagali.”
Nacistične tehnike izraelske vojske
| 25. July 2006 | | sophomore
Se še spomnite starih zgodovinskih učbenikov? Tistih, v katerih smo lahko brali - preden je to postalo politično nekorektno omenjati -, kako so nacistični okupatorji za vsakega ubitega nemškega vojaka postrelili 10, 50 ali celo 100 talcev? Gre za politiko kolektivnega kaznovanja, katere namen je zastraševanje prebivalstva z namenom zmanjšati podporo odporniškim gibanjem. V tem so blestele vse okupacijske vojske, čeprav izstopata predvsem nacistična in izraelska:
The Israeli air force is under orders to blast 10 buildings in south Beirut, a Hizbullah stronghold, for every rocket the group fires at the Israeli port of Haifa, army radio said Monday. “Army chief of staff Dan Halutz has given the order to the air force to destroy 10 multi-storey buildings in the Dahiya district in response to every rocket fired on Haifa,” a senior air force officer told the station.
O tem, kakšne posledice ima takšna strategija terorja oz. državnega terorizma par exellence, smo pisali tukaj, poročila o dogajanju v južnem Libanonu pa si lahko preberete tukaj.
Pa še ena misel se mi poraja ob grozljivem ravnanju Izraelcev. Se spomnite varšavskega geta, kjer so nacisti obkolili Žide, jim odklopili elektriko in vodo ter začeli s težko artiljerijo podirat hiše in pod njimi pokopavat ne samo upornike, ampak tudi ženske in otroke? Vsaka podobnost z Gazo je zgolj namerna - na tej drugi izraelski fronti je od začetkov napadov na Libanon življenje izgubilo več kot 100 Palestincev. Težko je verjeti, da lahko na takšen način pride do miru na Bližnjem vzhodu:
Gegen das Waffenarsenal der Israelis seien die Kassam-Raketen der Palästinenser nur Kinderkram, sagt er. “Unsere Raketen haben 5 Kilo Sprengstoff, ihre haben 1 Tonne. Sie haben F-16, wir haben Papierflugzeuge. Die haben jede Waffe der Welt, wir haben nichts, was sollen wir denn tun?”
Er legt die Hand auf die Schulter seines Sohnes, der im blauen T-Shirt neben ihm sitzt und sich an der Nase kratzt. Er sagt: “Mohammed ist acht Jahre alt. Seine ganze Hoffnung ist es, als Märtyrer zu sterben. Habe ich ihm das beigebracht? Nein! Die Bilder, die er Tag und Nacht sieht, haben es ihm beigebracht. Das macht die Besatzung aus den Leuten.”
Izraelci pobijajo bežeče Libanonce
| 23. July 2006 | | sophomore
Medtem ko so nekateri hvalili izraelsko vojsko, da je prebivalce južnega Libanona pozvala, naj se umaknejo iz svojih domov in kot begunci poiščejo zatočišče severno od reke Litani - podobnost s tehnikami etničnega čiščenja v BiH in na Hrvaškem ni zgolj naključna -, so se v Tel Avivu očitno odločili, da bodo počistili tudi ceste, ki iz juga države vodijo na sever.
The narrow roads that meander through the valleys and undulating chalky hills east of Tyre were a place of terror and death Sunday, with Israeli helicopters attacking civilian vehicles fleeing Israel’s onslaught against South Lebanon.
“They have been hitting civilian cars all over the place,” said Peter Bouckart of Human Rights Watch, who had just returned to Beirut from Tyre. “I have been in many war zones, but this is one of the most dangerous places I have seen.”
Razlog za takšno ravnanje je lahko samo eden: Izraelci želijo s strategijo “schock and awe” čimveč prebivalstva pregnati čimbolj na sever, kar bi jim olajšalo okupacijo juga Libanona. Podobno so Izraelci ravnali že v vojni leta 1948, ko so z načrtnimi masakri (npr. Deir Yassin) in razširjanjem novic o njih v beg pognali Palestince, ki so takrat zatočišče poiskali v Jordaniji in Libanonu.
Druga podobnost med situacijo v Libanonu in na zasedenih ozemljih so prizadevanja Izraela, da bi s kolektivnim kaznovanjem civilnega prebivalstva povzročili državljansko vojno, ki bi olajšala delo Izraelu pri okupaciji, saj bi tako bil oslabljen odpor proti njej. Z napetostmi med Fatahom in Hamasom zaradi humanitarne katastrofe v Gazi jim je to delno že uspelo, sedaj pa s klanjem pretežno šiitskega prebivalstva na jugu in destabilizacijo države dajejo pogum tistim silam v Libanonu, ki so z Izraelci že sodelovale ob pokolih muslimanskega prebivalstva v preteklih intervencijah judovske države.
Tretja podobnost je uničenje gospodarskega potenciala Libanoncev in Palestincev, pri čemer s svojo brezbrižnostjo in podpiranjem Izraela sodelujeta tako ZDA in EU. Tudi to služi predvsem kot podpora ambicijam Izraela v regiji.
n total, almost 24,000 Lebanese were killed throughout the Israeli attacks between 1948 and 2006, and 49,000 wounded. Considering compensation only for implicit life earnings per person ($40,000 loss in income for the wounded, and $100,000 for each death), the minimum value of possible indemnities would reach $4.2 billion (this is an under-estimate as most insurance companies quote the actuarial value of a life policy at $1 million dollars per person).
Na vzhodu nič novega torej. Vse je bilo že videno, tudi znamenita ameriška ignoranca in neomajna podpora Izraelu. Američani so za današnje stanje krivi bolj kot Hezbolah in vse druge milice, ki so imele dovolj poguma postaviti se nasproti judovskemu Golijatu.
Slovenija jutri - malo morgen
| 20. July 2006 | | sophomore
Tudi sam sem danes z velikim veseljem odprl svoj poštni nabiralnik, saj sem vedel, da me v njem čaka zadnje sporočilo vladalcev v zvezi s presvitlo prihodnostjo, ki se nam bo odprla po opravljenih reformah. Beseda vladalcev o izzivih, ki nas čakajo, mora biti po mnenju premiera Janeza Janše
odkrita in poštena, dobronamerna javna beseda.
Pohvalno. Škoda le, da je odkritost težko pričakovati od vladnega urada za informiranje (UVI), ki se je v preteklosti izkazal z zelo enostranskimi kampanjami, npr. v podporo članstvu Slovenije v zvezi NATO. Zato ni presenetljivo, da se UVI tudi v pričujočem gradivu ni izneveril samemu sebi: v povprečno oblikovani knjižici namreč najdemo slabo prikrite aluzije na totalitarno enotnost slovenskega političnega razreda, ki je že v preteklosti znal
združeno nastopiti za boljšo Slovenijo.
Fino. Projekt reform je torej projekt podoben vstopanju v zvezo NATO. Takrat so se nasprotna mnenja načrtno marginalizirala, se potiskala na rob medijskega diskurza in bila podvržena diskreditacijam v smislu jugoslovanarstva, jugonostalgije, nasprotovanja osamosvojitvi, etc. Vladalci tako opominjajo državljane, da so Slovenci
zmeraj znali preseči politična nesoglasja … politični nasprotniki (pa smo) postali zavezniki, saj se zavedamo projekta, ki je pred nami.
Da gre za navadno flancanje in predvolilni promocijski material je razvidno iz same vsebine knjižice, ki razen obljub o spremembah na boljše za vse - razen seveda, v populistični maniri, za javno upravo in regulirane poklice, ki gredo folku že po defaultu na jetra - ne vsebuje ničesar konkretnega. Ali pač?
Slovenija se želi
približati modelu, ki ga uporabljajo skandinavske države,
kar je po mojem mnenju dobro. V primerjavi z anglosaksonskim in kontinentalnim socialnim modelom namreč v nordijskem vidim dobrodošel kompromis med obema: na eni strani liberalen odnos do trga, na drugi visoka raven zaščite, t.i. fleksivarnost torej.
Ključna sestavina nordijskega modela je zaupanje v pozitivno vlogo države, ki ji je zaupano opravljanje velikega števila socialnih storitev. To se odraža predvsem v obsegu davkov, ki so jih prebivalci nordijskih držav pripravljeni plačati državi in ki se potem v obliki socialnih storitev vrnejo v družbo. Podatki Eurostata za obdobje 1995-2004 za Švedsko in Dansko, ki po mnenju strokovnjakov najbolje utelešata nordijski socialni model, tako kažejo, da je bil delež davkov v BDP močno nad povprečjem EU (1995: 39,7%, 2004: 39,3%):
Švedska: 49,0% -> 50,5%, Danska: 48,8% -> 48,8%
V Sloveniji je ta delež leta 2004 znašal 39,7 odstotka, kar pomeni minimalno zmanjšanje v primerjavi z letom 1995, ko je ta delež znašal 40,2 odstotka. V skladu z napovedmi vladalcev bi torej pričakovali povečanje trošenja države, morda vsaj na finsko raven (1995: 45,6%, 2004: 44,3%), ki predstavlja nekoliko modificiran nordijski socialni model in ga poznavalci običajno ne prištevajo k nordijski klasiki. Vendar ne:
Temeljna usmeritev, ki ji bomo sledili, je znižanje in prestrukturiranje javnofinančnih odhodkov, torej trošenja države …
brez kakršnihkoli konkretnih številk zapišejo vladalci. Kako tudi ne, ko pa je cenejša država ena izmed petih osi Strategije razvoja Slovenije, kjer lahko preberemo, da je cilj reform postopno zmanjšati trošenje države za najmanj 2 odstotka BDP, kar bi pomenilo znižanje deleža javne porabe v BDP na 37,7%, torej pod sedanje evropsko povprečje.
V nasprotju s pomembno vlogo države pri izvajanju socialnih storitev v nordijskem socialnem modelu naši vladalci obljubljajo
razmeroma mehak prehod in delni prenos storitev iz javnega sektorja na nejavne izvajalce,
dobra podlaga za privatizacijo v smislu sočutnega konzervativizma in zanašanje na miloščino karitasa pa je po mnenju vlade
široka mreža nevladnih organizacij ter njihove kadrovske (profesionalne in volonterske) in finančne zmogljivosti
Za dobro mero vladalci dodajo še citat Marta Laara, nekdanjega estonskega premiera in ljubljenca neoliberalnih thinktankov - v Slovenijo je maja skupaj s predstavniki bogato dotiranih ameriških neolib organizacij na povabilo vlade prišel predavat o prednostih enotne davčne stopnje (EDS) -, ki Slovenijo pozove k poenostavitvi davčnega sistema. Kako simptomatično torej, da je Estonija skupaj s Poljsko in pridno neoliberalno učenko Slovaško v obdobju 1995-2004 med vsemi evropskimi državami najbolj znižala delež davkov v BDP (1995: 37,9%, 2004: 32,6%).
Seveda o EDS v knjižici ni mogoče ničesar prebrati, čeprav je še pred časom predstavljala edini in nujni okvir vseh reform, vladalci pa so se vozili na Slovaško preverjat njene učinke. Ko so začutili gnev ljudstva, so začeli bukirat čarterje na sever in besedičit o nordijskih modelih, kar pa je lahko po zgornji analizi le pesek v oči.
“Ne moreš imeti nordijskega modela brez velike države in ne moreš imeti nordijskega modela z EDS,” mi je pred časom v pogovoru dejal direktor vodilnega bruseljskega thinktanka. Reči bobu bob je za našo vlado očitno preveč - tako v primeru zveze NATO, ko smo kobajagi glasovali tudi za naše vojake v Iraku, kot tudi v primeru reform, ko so nam kobajagi povedali, da s tem podpremo tudi EDS.
Loading ...
