Arhiv
Izbrisani na poti v Bruselj
| 24. November 2006 | | shotokan
Problematika izbrisanih je v zadnjem času nekako poniknila v ozadje. Vendar pa so izbrisani še vedno izbrisani, kljub odločitvi ustavnega sodišča, krivci za ta administrativni genocid in eno izmed najbolj flagrantnih kršenj človekovih pravic v slovenski zgodovini pa veselo služijo mastne denarce in se ne rabijo ničesar bati. Zakaj pa, ko pa je na oblasti politična opcija, ki si je svoj profil v veliki meri izoblikovala s primitivnim nacionalizmom in revanšizmom. Seveda levica ni nič boljša - a se še spomnite graditelja mostov, socialdemokrata Pahorja, ki je z Janšo na nočnih sejah iskal načine, kako obiti sodbo ustavnega sodišča? Sramota.
Sedaj gredo izbrisani iskati pravico v Bruselj, v Evropski parlament, kjer sedi taisti Pahor:
Karavana izbrisanih se bo začela v Ljubljani, v ponedeljek, 27. novembra 2006, ob 8.00 , s tiskovno konferenco ter se nadaljevala v Trstu ob 9.30 s tiskovno konferenco v Deželnem zboru Furlanije Julijske krajine.
Istega dne ob 12.00 jo bodo pred ladjedelnico v Tržiču – Monfalconu sprejeli delavci in delegacije italijanskega sindikata FIOM.
Naslednji dan, 28. novembra ob 11.00, bo karavana izbrisanih gostovala v francoskem parlamentu, kjer se bomo izbrisani skupaj z gibanjem Sans papiers udeležili tiskovne konference, ob 18.00 pa z istim gibanjem sodelovali na javni diskusiji.
29. novembra bo karavana izbrisanih prispela v Evropski parlament v Bruslju. Izbrisani Slovenije smo se odzvali povabilu evropskih poslancev, da naše izkušnje izključenosti in teptanja človekovih pravic umestimo na agendo osrednjih evropskih problemov. Ob 14.00 tega dne se bomo udeležili diskusije o človekovih pravicah, ki jo organizira koalicija GUE/NGL (Group of the European United Left in Nordic Green Left). Temu bo ob 14.30 sledila tiskovna konferenca o problematiki izbrisa. Ob 17.45 pa bomo sprejeti pri Evropskem komisarju za pravosodje, svobodo in varnost Francu Frattiniju.
Janša Drobniču predlagal odstop
| 23. November 2006 | | shotokan
… zaradi nedoseganja delovnih rezultatov. Več kasneje.
V Libanonu ubit krščanski minister
| 21. November 2006 | | shotokan
V Libanonu je bil danes ubit krščanski minister v libanonski vladi Pierre Gemayel, sicer oster nasprotnik Sirije, drugače pa po mnenju večine poznavalcev libanonske politike ameriški lakaj v boju proti islamskemu gibanju Hezbolah. To je poleti dobilo vojno proti Izraelu, sedaj pa poskuša svoj ugled med prebivalstvom vnovčiti tudi pri svojih prizadevanjih za večjo politično moč v Libanonu.
Kljub temu, da šiiti, ki jih v veliki večini predstavlja Hezbolah, predstavljajo 40 odstotkov libanonskega prebivalstva, pa imajo v vladi samo dva ministra. Kristjani nasprotujejo večjemu političnemu vplivu šiitov, imajo pa tudi krvavo zgodovino: pod izraelsko zaščito so izvedli pokola Palestincev v Sabri in Šatili, zato njihovo povezovanje z Američani toliko bolj razburja libanonske muslimane.
Zatiranje šiitov, ki ga podpirajo ZDA in Izrael, ne bo imelo ugodnih posledic za Libanon. Šiitom je treba dati politično reprezentacijo, ki jim pripada, da se ne bodo rabili zatekati k orožju. Ampak interesi Izraela so bili za mednarodno skupnost vedno bolj pomembni kot demokracija. Žal.
Je imel Marx prav?
| 20. November 2006 | | shotokan
Prihodkovna neenakost se v ZDA veča:
Marx je trdil, da bo imel nebrzdani kapitalizem za posledico naraščanje dohodkovne neenakosti. Konkretneje, prerokoval je, da bodo kapitalisti obogateli na račun delavcev. Tudi to se potrjuje, kot dokazuje spodnji graf:
Umrl je Milton Friedman
| 16. November 2006 | | shotokan
Danes je v 94. letu starosti umrl Milton Friedman, Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 1976 in papež ideologije liberalizma.
Krščanska ljubezen: 100 jurjev za splav
| 16. November 2006 | | shotokan
V današnjem članku Hirkani na tem blogu je avtorica podala svoje mnenje o strategiji vlade za povečanje rodnosti, ki jo je v sredo predstavil minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. Ker se lahko Drobničevi pritlehni nameni v zvezi s splavom - ta je bil sicer v središču kulturnega boja v 90ih, ko je bilo govora o sramotnem členu slovenske ustave, ki ga dopušča - utopijo v širši razpravi, tukaj izpostavljam stališče vlade o splavu:
4.3.4 Plačilo splava
Pristojni organ poostri standarde zdravniške komisije, ki obravnavajo predlagane splave. Država krije stroške splava samo v primeru, da je ta po oceni zdravniške komisije nujen za zdravje nosečnice. V nasprotnem primeru se prekinitev nosečnosti izvede na stroške nosečnice.
Po podatkih Hirkani je cena splava 100.000 tolarjev, po mojih informacijah pa se cena poroda giblje okoli 500-600.000 SIT.
Kako se soočiti s podnebnimi spremembami?
| 15. November 2006 | | shotokan
V svojem prejšnjem članku sem pisal o različnih načinih, ki se jih EU poslužuje za zmanjševanje izpustov CO2 v ozračje. Pri tem velja poudariti, da cost-benefit analize različnih regulativnih ukrepov - trgovanje z izpusti, obdavčenje, administrativno omejevanje - ne dajejo enoznačnega odgovora na to, kaj je z ekonomskega vidika najboljši način. Vendar pa je debata širša. Kot poudarjajo “racionalisti”, so skrbi zaradi segrevanja ozračja pretirane, dokazi za to, da k temu prispevajo izpusti CO2, pa neprepričljivi. Kljub temu le redki gredo tako daleč, da bi zanikali človeški vpliv na podnebne spremembe - razprave potekajo o obsegu slednjih, njihovih stroških in izbiri načinov za soočanje z njimi.
Ker gre za pomembno ekonomsko-politično vprašanje, so tudi tukaj frontne črte jasno zarisane. Na eni strani so tisti, ki jih podpira naftna industrija in ki v nevarnostih globalnega segrevanja vidijo predvsem konstrukt paničnih okoljevarstvenikov. Drugi, kamor spadajo nekateri ugledni znanstveniki in politiki, se pilijo v oblikovanju katastrofičnih scenarijev, kamor po mojem mnenju spada tudi nedavno objavljeno Sternovo poročilo.
Bjorn Lomborg, znani dvomljivec in kontraš, ter nekdanji britanski finančni minister Nigel Lawson sta objavila kritiki Sternovega poročila, ki njegove ugotovitve postavljata pod vprašaj. Kljub temu pa velja poudariti, da tudi njuni kritiki ne dosegata tiste ravni znanstvene gotovosti, pomanjkanje katere očitata Sternu.
Dejstvo je namreč, da klimatska znanost ne more postreči z enoznačnim odgovorom na to, kaj so realni stroški segrevanja in kako se z njimi ekonomsko učinkovito soočiti. Različni predlogi so funkcija različnih politično-ekonomskih interesov - pri tem je mogoče opaziti, da so si nekateri že nadeli značke neuklonljivih racionalistov in myth-busterjev, drugi pa se inscenirajo kot uporniki proti korporativnim interesom. Blebetanje, ki smo ga deležni od obojih, presega vse meje dobrega okusa …
Dražji letalski poleti kot balzam za okolje?
| 13. November 2006 | | shotokan
Ena izmed idej, ki bodo v prihodnjih nekaj mesecih prav gotovo v središču pozornosti tistih, ki se ukvarjajo z EU, je prav gotovo predlog Evropske komisije, da bi letalske družbe vključili v evropski sistem trgovanja z dovolilnicami za izpust CO2 (ETS). Čeprav se je Komisija s problemom letalskih izpustov CO2 začela ukvarjati že pred dobrim letom, pa nedavne izjave evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa kažejo na to, da je Bruselj trenutno v regulativni ofenzivi na področju okoljske politike - račun za to bomo seveda plačali potrošniki, pri čemer nam evrokrati obljubljajo, da se bodo povratne vozovnice podražile za največ devet evrov. Pomirjujoče, v nasprotju z libertarnimi genialci namreč raje malce več plačam tudi za no-frills, kot pa da se čez nekaj let sončim na jadranski plaži pred Kobaridom.
S strožjo regulativo emisij CO2 se bo morala soočiti tudi avtomobilska industrija, ki se - kako čudno - v odsotnosti zavezujočih ukrepov prav nič ne trudi izpolniti zavez, ki jih je prostovoljno sprejela, da bi se izognila težki pesti Bruslja. Odziv industrije je razumljiv, pri čemer velja opozoriti na naslednji zanimiv predlog, ko avtomobilci govorijo o celovitejšemu pristopu do problema avtomobilskih emisij CO2:
Such an integrated or comprehensive approach involves, amongst others: adjusting infrastructure,
increasing availability of alternative fuels, influencing driver behaviour and continuing research and
development of vehicle technologies. Essential in an Integrated Approach is a harmonised and firmly
CO2-related taxation of cars and alternative fuels to support demand for fuel-efficient solutions.
Debata o tem, kaj je najboljši način za zajemanje/obračunavanje eksternalij, ki nastajajo v transportu, sicer še poteka. Davki, trgovanje z emisijami, regulativno določanje najvišjih še dovoljenih izpustov - kaj pokaže cost-benefit analiza in, kar je še pomembneje, kako jo učinkovito opraviti v pogojih, ko znanstvena preverljivost ne more biti vodilo za ukrepanje? Kot je razvidno iz zgoraj omenjane evropske zakonodaje, so v EU - torej tudi v Sloveniji - v uporabi vsi trije načini: trgovanje z emisijami, njihovo regulativno omejevanje pa tudi obdavčevanje energentov.
Kakorkoli že: le najbolj doktrinarni zadrteži danes dvomijo, da trg svoje vloge najučinkovitejšega vodila za ukrepanje v primeru globalnega segrevanja in onesnaževanja ne opravlja dobro. Čas je, da se ta razprava iz slaboumnih kritiziranj dejstev o segrevanju ozračja preseli v vode racionalnega ekonomsko-političnega diskurza. Pigou Club harvardskega profesorja Grega Mankiwa predstavlja dobro začetno točko za takšno razpravo, prav tako tudi progresivnejši pogled na vprašanje znanstvene gotovosti, ki naj bi morala po mnenju dogmatikov predstavljati edino vodilo za akcijo. Kot kaže previdnostno načelo, so takšni razsvetljenski anahronizmi v današnjem času preživeti.
Švedska ponovno posekala ZDA
| 10. November 2006 | | shotokan
Švedska je ponovno dokazala, da visoki davki zagotavljajo visoko raven individualnega in družbenega napredka.
ZDA so se seveda uvrstile za Švedsko, na 8. mesto, medtem ko je Švedska na 5. mestu.
Imam občutek, da bo to neoliberalcem precej zaprlo usta. Ššššš :)
Loading ...
