Arhiv

90-letnica Oktobrske revolucije

Trackback| 7. november 2007 | Svet | kriptoproletarec

Danes mineva 90 let od Oktobrske revolucije, dogodka, ki je spremenil svet. Tega dogodka se večina sramuje in ga obsoja, propaganda reakcije je pač hegemonska. Hitro pa lahko naštejemo pozitivne posledice revolucije.
1. Ženske so na prvih volitvah leta 1918 prvič dobile volilno pravico, t.i. zahodne demokracije so sledile šele kasneje.
2. Revolucija je bila vzor delavskim gibanjem in protikolonijalnim gibanjem po celem svetu.
3. Zahodne države so bile prisiljene konkurirati socialističnim državam s socialno državo.
Negativne značilnosti ne bom ponavljal, teh omenjajo dovolj že drugi.
Nekaj zanimivih povezav:
Marxist internet archive o revoluciji
Komunistična partija Irske
Anarhistični pogledi na revolucijo
Libcom.com

Prihajajoče indijansko poletje

Trackback| 5. november 2007 | Svet | kriptoproletarec

Prva polovica meseca oktobra. Nočna vožnja La Paz - Uyuni. Avtobus poskakuje po edini cesti, ki omogoča dostop do obmejnega mesta na jugu Bolivije. Cesta, ki ji bi pri nas težko rekli cesta. Vozimo se po za silo utrjenem vozišču sredi opustele pokrajine, kjer raste samo grmičevje. Boliviji se tudi na infrastrukturi pozna njena revščina. Revščina, ki se ne drži samo države, ampak tudi večine njenih prebivalcev. 60% vseh prebivalcev je Indijancev, pripadnikov 37 različnih plemen (Kečua, Ajmara in Guarani so največje jezikovne skupine). Njihova etnična pripadnost se skoraj popolnoma pokriva z revščino. Kar se pa zopet pokriva z življenjem na podeželju. Kmečko prebivalstvo je nedvomno najrevnejše, konkurenco jim lahko delajo samo še brezposelni prebivalci mest. Še imam v glavi spomin na kmečke ženice, ki delajo na poljih na pobočjih pod kotom 45 stopinj, sklonjenih hrbtov, da pridelajo tiste nekaj zelenjave za družino in morebitno prodajo na bližnjem trgu.

Bolivija je tudi politično postala nekaj posebnega. Predseduje ji Evo Morales, prvi predsednik indijanskega porekla katerekoli latinskoameriške države. Poleg tega je tudi kmečkega porekla, saj je včasih gojil koko, tako kot veliko njegovih sodržavljanov. Gojenje koke je legalna dejavnost v Ekvadorju, Peruju in Boliviji. Prepovedan je pa kokain. Nasledil je osovraženega Gonzala Sancheza de Lozada, imenovanega Goni, ki je pobegnil v ZDA, želijo si ga bolivijska sodišča zaradi korupcije in poboja demonstrantov, vendar ga ZDA ne bodo nikoli izročila. (Prijateljem je treba stati ob strani, ne glede na krvave roke.) Še najpomembnejše pri Boliviji pa je, da predstavlja še eno državo, ki se je odločila iti po svoji poti za dobro prebivalstva. Potem ko je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izkusila šok terapijo čudežnega dečja Sachsa, se je naveličala neoliberalnih reform, ki so samo še bolj osiromašile že tako revno prebivalstvo. Evova stranka se imenuje Movimiento a socialismo (Gibanje za socializem) in nekatere njegove reforme sledijo imenu stranke. Čeprav je pri imenih političnih strank v Latinski Ameriki potrebno biti previden. Tako kot so v tranzicijskem delu Evrope vse stranke že v imenu bile demokratične oz. so še vedno take (po imenu seveda:)), tako je na drugem koncu sveta včasih bilo moderno dati v ime pridevnik revolucionarna. Kar pa ne pomeni, da takšna stranka še vedno zastopa karkoli revolucionarnega.

Nadaljuj z branjem »

Lov na Romune

Trackback| 4. november 2007 | Svet | kriptoproletarec

Pred dnevi se je v Rimu zgodil brutalen umor Giovanne Reggiani. Obtožen in priprt je državljan Romunije. Eden izmed mnogih iz te države, ki so po njenem vstopu v EU v začetku tega leta, prišli s trebuhom za kruhom v Italijo. Vendar ta umor ni ostal brez posledic, tako kot večina vsakodnevnih umorov v Italiji. Po hitrem postopku je bil sprejet vladni ukrep z zakonodajno močjo, ki ga je tudi že podpisal predsednik republike Napolitano. Ukrep omogoča izgon po hitrem postopku državljanov EU brez sodnega varstva. Razumljivo, saj vemo, da sodišča samo zavlačujejo pravično presojo organov pregona (sic). Da je ukrep pisan zaradi enega samega primera je nevarno za pravno državo za katero bi glede na njeno ureditev smatrali Italijo. (Čeprav, roko na srce, je tradicija izrednih razmer pri naših sosedih prisotna celotno povojno obdobje.) Zanimivo je tudi, da so le nekaj minut po sprejetju ukrepa buldožerji začeli podirati nelegalna barakarska naselja, kjer prebivajo Romuni.
Romunov je v Italiji ogromno. Del so sloja, ki ponuja italijanskemu kapitalizmu najcenejšo delovno silo. Živijo v na črno zgrajenih barakarskih naseljih. Delajo za plačilo, ki jim ne omogoča najema primernejšega bivalnega prostora. Veliko žensk je tudi prisiljeno v prostitucijo, njihove stranke so seveda spodobni italijanski moški, v postelji multikulturni, javno nacionalisti. Italijansko gospodarstvo jih potrebuje, da delajo pod višino minimalne mezde, hkrati pa omogoča nastanek ekplozivne socialne bombe. Kriminaliteta je v takih primerih večinoma res posledica brezizhodne situacije. Garaj za življenje v barakah ali pa udari po tistih, ki imajo, kar ti nimaš.
V Italiji je na oblasti t.i. levosredinska vlada, ki pa se ne brani sprejeti takšne pravno sporne ukrepe, če začuti, da jih bo ljudstvo dobro sprejelo. Opozicijska desnica seveda nabira dodatne točke med nezadovoljnim ljudstvom, ki ob pogledu na vsakega tujca izgubi točko občutka varnosti. Tako se politična nomenklatura zanaša, da bo odpor do tujcev (ki sicer pomagajo upehanemu italijanskemu gospodarstvu) brez velikih pretresov vključila v svojo politično agendo. Vendar je signal bil dan. Takoj po sprejetju ukrepa so neofašistični skvadristi napadli in hudo pretepli štiri Romune. Kdo je komu dal signal? Vlada fašistom, da so Romuni vsi po vrsti farabuti (lopovi) in jim malo batin ne more škoditi, ali fašisti vladi, kako naj se njeni represivni organi (od vedno prepleteni s fašistično ideologijo, slike Mussolinija na stenah policijskih postaj in podobni znaki ideološke pripadnosti) v prihodnosti ravnajo pri svojem obravnavanju z domnevnimi nevarnimi elementi.
PS: Lokalni šefi oz. prefekti so že podpisali prve odločbe o izgonu ljudi, ki se smatrajo za nevarne javnemu redu in miru.

Zanimive povezave 11/01/2007

Trackback| 1. november 2007 | Zanimive povezave | kriptoproletarec

Neoliberalism is Fascism
In the interest, then, of attacking those who deserve to be defeated, and in the interest of reminding myself and others that the bad guys really are out there and dangerous, here is the first in what I think might be a new feature highlighting the interconnections between neoliberalism and fascism.

Jabolko ne pade daleč od drevesa

Trackback| 31. oktober 2007 | (Pop)kultura | kriptoproletarec

Bushevi naj bi bili daljni sorodniki Vlada Tepeša, transilvanskega grofa, katerega ime je v legendo pretvoril Bram Stoker z romanom Dracula. Nov dokaz, da so v človekovo gensko zasnovo položena nagnjenja do sadizma in ostalih zavrženih emocij. :)

Dosmrtna zaporna kazen

Trackback| 31. oktober 2007 | Slovenija | kriptoproletarec

Pripravljajo se spremembe kazenskega zakonika oz. mogoče celo nov kazenski zakonik. Na videz normalna zadeva, se pač malo spreminja zakonodaja. Specifičnost kazenske zakonodaje je v tem, da je ni zaželjeno prepogosto spreminjati. Iz enega najpomembnejšega razloga, kazenska zakonodaja določa kdaj in kako lahko država posega v posameznikovo svobodo. Po drugih interpretacijah bi lahko rekli tudi, da določa pravične kazni za določene prestopke, vendar nas relativnost pravičnosti sili postaviti te in podobne razloge v drugi plan. Več o tem v nadaljevanju.
Celoten predlog sprememb z obrazložitvijo se nahaja na naslovu Ministrstva za pravosodje, predlagatelja novosti. Največje zanimanje je upravičeno sprožil predlog uvedbe dosmrtne zaporne kazni. Pa ne zaradi pogostosti njene uporabe, temveč zaradi simbolne narave njenega obstoja. Trend spreminjanja najvišjih zapornih kazni v Sloveniji je dovolj zgovoren. V tem trenutku je najvišja zaporna kazen 30 let zapora. Ob tem ni odveč ponoviti, da je bila še pred nekaj leti najvišja zaporna kazen 20 let in so jo nato povišali. Domnevno zaradi uskladitve z evropskimi standardi, večni argument, carta blanca za vse vrste novotarij. Glavni razlog za povišanje pa je ugajanje javnosti, ki je vedno nekoliko punitivno naravnana. Tudi v sedanjem primeru se sklicujejo na mednarodno pravo. Višino kazni za določena kazniva dejanja naj bi bilo potrebno uskladiti z Rimskim statutom, ki določa pravila delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča. Dr. Ljubo Bavcon, ki se zadnja leta veliko ukvarja z mednarodnim kazenskim pravom, je v Dnevnikovem Objektivu takšne argumente ovrgel. Da so mednarodnopravne obveznosti Republike Slovenije le izgovor, dokazuje tudi predlog, da se dosmrtno kazen določi tudi za nekatera kazniva dejanja, ki nimajo nobene veze z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Odločanje za stroge kazni je vedno politično motivirano. Na žalost so zahteve po strožjem kaznovanju vedno dobro sprejete. Kljub opozorilom kriminološke stroke, da strožje kazni ne pripomorejo k zmanjšanju kriminalitete. Tako postane kaznovanje oblika maščevanja oz. domnevne pravičnosti. Pravična kazen naj bi bila sorazmerna teži kaznivega dejanja. Sorazmerje pa je vedno lahko samo politično določeno.
Z maščevanjem nad zločincem pa se uspešno križa še nova varstvena politika. Nevarnega posameznika je najlažje zapreti za čim več časa. Z dosmrtnim zaporom lahko nekoga onesposobimo do konca življenja. Varstvena politika stavi na onesposabljanje nevarnosti, na zasebne varnostne službe, na mestne redarje, na kamere, ki posnamejo vsak trenutek našega življenja. Varnost je baje najvišja vrednota. Pa to ne ponavljajo samo desničarski mnenjski voditelji, temveč domnevni levičar Borut Pahor. Dosmrtni zapor je popolnoma v skladu s prevladujočo miselnostjo, okuženo s strahom pred kriminaliteto. Še posebej pa nas mora skrbeti dejstvo, da dosmrtni zapor ni tako daleč od smrtne kazni. Tako kot se odpira vprašanje mučenja kot legitimnega postopka pri preprečevanju večje škode, tako se lahko tudi smrtna kazen zopet znajde med predlogi za izboljšanje duhovnega počutja Slovencev. Konec koncev bi večina prebivalcev Slovenije verjetno smrtno kazen dobro sprejela. V kolikor njena izvršitev ne grozi njim samim.

Imuniteta za vojne zločine

Trackback| 30. oktober 2007 | Svet | kriptoproletarec

Ameriška vlada je varnostnikom družbe Blackwater, ki mastno služi v Iraku, za umor 17 Iračanov podelila imuniteto. Korak naprej je bil storjen. Pričakovali bi, da bodo zopet sodili pred ameriškimi sodišči in jih na koncu oprostili. Ne, sedaj imajo celo imuniteto. Podeljeno retroaktivno. Above the law. Sporočilo je jasno, še naprej lahko nekaznovano ubijate.
Podrobneje o tem pišejo v New York Timesu. Očitno imajo ameriški sodni organi težave, kako obtožiti zasebne varnostnike, ker za njih ni pristojno vojaško sodišče. Kaj pa navadno sodišče? Sojenje za umor mogoče? Izročitev iraškim sodiščem?

Nagrade za pridne študente gospoda Hayeka

Trackback| 25. september 2007 | Razno | kriptoproletarec

Free Society Institute razpisuje nagrado za esej.

Free Society Institute is a non-profit, non-partisan, economic-policy and research think tank,
whose mission is to promote principles of the free market; i.e. limited government, rule of
law, individual freedom promoting individual initiative, free enterprises, low taxes and
minimal bureaucratization.

Predstava o demokratični izbiri poslovnih možnosti

Trackback| 24. september 2007 | Slovenija | kriptoproletarec

Pravkar poteka v Novi Gorici dvodnevni SIMPOZIJ gospodarskih in družbenih vplivih zabaviščnega in igralniškega kompleksa. Akademski pokrovitelji (hm, očitno noče nihče prevzeti odgovornosti za organizacijo ali je organizator fantomska civilna služba) so Inštitut za preučevanje igranja in igralništva, Ekonomska fakulteta, Univerza v Nevadi, Reno, ZDA; Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani Slovenija; Center za preučevanje igranja in igralništva, Univerza Salford, Združeno kraljestvo; Evropska pravna fakulteta, Nova Gorica, Slovenija in Fakulteta za uporabne družbene študije, Nova Gorica, Slovenija. Compagnia bella, bi rekli naši sosedje Italijani. Finančna pokrovitelja pa sta neposredna interesenta za kreiranje novih igralniških zmogljivosti HIT in Harrah’s Entertainment Inc.
V dveh dneh imajo na programu raznovrstne teme, do besede bodo prišli tudi kritiki širjenja igralništva, konkretno predstavnik katoliških nasprotnikov in ljudje, ki delujejo na področju zdravljenja odvisništva. O neodvisnosti akademskih udeležencev bi se dalo marsikaj reči. Predvsem v luči tega, kako sta se v Novi Gorici vzredili dve zasebni fakulteti na občinskih jaslih, njihov think tank je pa izrazito desničarski (Evropska pravna fakulteta z vseznalcem Jambrekom in Fakulteta za uporabne družbene študije s prodekanom Matejom Makarovičem). V kolikor ne verjamete v vojno ideologij, si poglejte kako je konzervativna miselnost z dolgoletnim delom prevladala v ZDA, tako v medijih kot na univerzah. Vsekakor pa vsaj ena fakulteta lepo živi tudi s financiranjem HIT-a. In več kot bo igralništva več bo raziskovalnih projektov. Neodvisnost? Formalni naziv ne spremeni vsebinskosti zadeve. To vedo tudi profesorji, ki so se odločili narediti Novo Gorico desno. :)
Usoda megazabavišča je vsekakor neodvisna od tega simpozija. Sedaj je potrebno samo še izdelati programe za zdravljenje odvisnosti in nastaviti malho, da bo denar imel kam pasti. Mestni svet Nove Gorice je svoje že povedal, megazabavišče da, samo malo več denarja občini. In kot po naključju je en dan pred sejo mestnega sveta predsednik uprave HIT-a Niko Trošt strašil (grozil?) z lokacijo izven območja MO Nova Gorica. Svetniki pa v jok in stok, da se kaj takega res ne zgodi. Takoj zatem je Trošt izjavil, da ni mislil tako resno. Ma smo se samo hecali. Tragikomedija. Gledališka predstava poteka o odločenih dejstvih. Nič čudnega, da tudi simpozij poteka v Slovenskem narodnem gledališču. Nomen est omen!

The War on Democracy

Trackback| 23. september 2007 | Svet, (Pop)kultura | kriptoproletarec

Novinar in režiser John Pilger je posnel nov dokumentarec o vmešavanju ZDA v državah Latinske Amerike.
Trailer filma si lahko ogledate tu.
Celoten dokumentarec pa je na ogled tu.

Strani (8): « prva ... « 2 3 4 [5] 6 7 8 »

Oglaševanje

BLOGOPOLIS

SLO EU USA

Ujeta misel

Antena: Verjameš v pojem velike, večne ljubezni, ženske za celo življenje in te stvari? "Da, verjamem, da je možno, vsaj nekaj časa." Cimerotič Naske Mehić

ZADNJE NOVICE