Arhiv
Katastrofa kot poslovna priložnost
| 24. december 2007 | Svet | kriptoproletarec
Naomi Klein – The Shock Doctrine: The Rise of Disaster Capitalism (Penguin Press, 2007)
Kanadska novinarka in aktivistka Naomi Klein je zaslovela s knjigo No Logo (izšla tudi v slovenskem prevodu pri založbi Maska leta 2004). Če smo v njej spoznali simbolno moč blagovnih znamk (ter fizično moč korporacij, ki stojijo za njimi) in brezobzirno izkoriščanje delavcev v tretjem svetu s strani kooperantov največjih transnacionalk, nam najnovejša knjiga prinaša opis vzpona neoliberalne ideologije in način, kako se nadaljuje širjenje teh idej in s tem povečuje akumulacija kapitala s strani že tako (pre)bogatih.
Vesel božič v obljubljeni deželi
| 23. december 2007 | Svet | kriptoproletarec
Olmert: Vojna se bo nadaljevala
Naslov v spletni izdaji Dela je pomenljiv. Vendar bistvo problema se skriva v zadnjem delu prispevka.
Sicer pa Izrael namerava v prihodnjem letu zgraditi dodatnih 740 stanovanj na vzhodu Jeruzalema in na Zahodnem bregu, so danes sporočili iz izraelske vlade.
500 stanovanj naj bi zgradili v soseski Har Homa v spornem vzhodnem Jeruzalemu, kjer so že načrti za gradnjo 340 stanovanj, ki so jih naznanili v tem mesecu, vnesli dodatno napetost v prvi krog izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj po sedmih letih. 240 stanovanj naj bi zgradili v največji izraelski naselbini na zasedenem Zahodnem bregu Male Adumim.
Za nepoučene to pomeni, da bo Izrael koloniziral ozemlje, ki ga v skladu z mednarodnim pravom nezakonito okupira. Očitno pa ne gre samo za okupacijo, ampak dele ozemlja celo vključuje v svojo državo. Očitno krajo zemlje nihče ne sankcionira, Izraelska zunanja ministrica je pred kratkim svojo prikrojeno resnico razlagala tudi v Sloveniji.
Če se kje pokaže vsa ideološka zlaganost boja proti terorizmu, se to pokaže na primeru Izraela. Za retoriko o terorizmu se skriva dobesedna kraja ozemlja, ki pa jo Izrael legitimira z branjem Stare zaveze. Saj naj bi Bog to ozemljo poklonil Izraelcem. Opisi pobojev ostalih prebivalcev dežele Kanaan so lepo prikazani v omenjeni mitološki zbirki. Država, ki svoj obstoj utemeljuje na Božjem dokumentu, je lahko samo verska fundamentalistična država, navkljub formalni obliki parlamentarne demokracije.
Jezus bi se obrnil v grobu, če ne bi že prej vstal iz njega.
Zanimive povezave
| 15. december 2007 | Zanimive povezave | kriptoproletarec
Alan Greenspan: Not My Fault, Entire World Simply “Out of Control”
Alan Greenspan has come back from the tomb of history to correct the record. He did not make any mistakes in his eighteen-year tenure as Federal Reserve chairman. He did not endorse the regressive Bush tax cuts of 2001 that pumped up the federal deficits and aggravated inequalities. He did not cause the housing bubble that is now in collapse. He did not ignore the stock market bubble that subsequently melted away and cost investors $6 trillion. He did not say the Iraq War is “largely about oil.”
Še enkrat o medijih
| 15. december 2007 | Slovenija | kriptoproletarec
Mediji so v zadnjem letu v centru pozornosti slovenske javnosti in seveda medijev samih. Vsi jim namenjajo osrednjo vlogo v produkciji realnosti. Tako vlada vidi glavnega nasprotnika v medijih, ki jih obvladujejo tajkuni, in ne več ona. Država je seveda garant za obstoj neodvisne javnosti, zato njen vpliv na medije lahko razumemo tudi kot udejanjanje naše ljudske volje do nam in državi všečnega poročanja. (Država smo tako ali tako mi vsi, vlada pa agent za uresničevanje naših skupnih interesov). Potem so tu novinarji, ki so podvrženi raznim pritiskom, ki se manifestirajo tako v izsiljevanju ali drugačnem nasilju ali pa se manifestirajo v priboljških, ki jih lahko zainteresirani ponudijo voljnim novinarskim osebkom. Neodvisnost je nekaj, k čemur bi naj stremila ta delovna branža. Ne dvomim, da je tudi ta neodvisnost marsikje definirana, vendar neodvisnost ni ena točka, ampak področje, ki ima neko mejo. Meja neodvisnosti pa je volja urednika oz. če so zadeve bolj pomembne sorte volja samega lastnika medija. Tu iluzije verjetno ni oziroma bi bil čas, da se jih javnosti ne prodaja več.
Tako nam ostanejo ti strašni lastniki medijev. In strašni so brez nepotrebne ironije. Vendar Slovenija ni nikakršna posebnost. Dovolj je, da pogledamo v sosednjo Italijo. Tam je nekdanji predsednik vlade lastnik treh zelo gledanih zasebnih televizij, časopisov, knjižnih založb itd. Tudi glavne ameriške množične medije obvladuje peščica. In kljub temu nam mladi ekonomisti, ki niso več tako zelo mladi, sploh pa ne večno mladi, predlagajo bojkot Laškega piva. Kajti to so “bad capitalists”. Seveda nas zelo zanimajo primeri družbeno odgovornih kapitalistov, ki ne marajo monopolov, ljubijo zdravo konkurenco, božični večer preživijo z nočno izmeno v tovarni itd. Najslabše je, da si nekdo zatiska oči pred očitnim dejstvi, ker mu pač niso všeč. Potem ko se sistem, ki ga veselo razglašaš za največ kar je zmožen ustvariti človeški rod, realizira v svoji popolnosti, ti naenkrat ni več všeč. In začneš aktivistično pozivat na bojkot. V stilu tako zaničevanih levičarskih aktivistov, ki že vrsto let pozivajo na bojkot transnacionalk (Shell - sranja v Nigeriji, Mc Donalds - sranja s samo prodajo sranja :), Nike - sranja v off shore tovarnah nove Azije). Bojkot Laškega piva pa naj bi potekal s pitjem dražjega uvoženega piva. Torej bojkot dobro situiranih osebkov, ki užaljeno srkajo Heineken, ker jih določena elita noče v svojo družbo oz. njihovih teoretskih razglabljanj ne potrebuje. Vojaki prakse pač nimajo časa za politično ekonomijo. Too busy making money.
Naj zaključim s preizkušenim do it yourself reklom. Če nisi zadovoljen z množičnimi mediji, ker jih obvladujejo lovke finančnih hobotnic, ustvari svoj medij. Internet nam vsaj omogoča relativno poceni posredovanje novic in komentarjev. Takšni neodvisni mediji so res minorni v primerjavi s finančno podprtimi velikani, vendar so tudi še edino kar nam ostane.
Privatizacija človekovih pravic
| 9. december 2007 | Slovenija | kriptoproletarec
Zanimiv komentar nekdanjega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka o dvojnih proslavah ob dnevu človekovih pravic.
Janez Janša je s svojimi dejanji že do sedaj pokazal, da hoče bit lastnik vsega: tako države, njenih institucij kot tudi državljanov, njihovih vrednot in najbrž celo njihovih misli. Njegovo ravnanje s tistimi, ki ne le da se z njim ne strinjajo - dovolj je, da samo malenkost podvomijo v pravilnosti katere izmed njegovih idej -, je vedno enako: postanejo zgodovina, ki jo je potrebno odstraniti. Ali posameznika zamenjati, če pa to ne gre, pa spremeniti zakone, ki bojo to omogočili. Lahko pa se tudi za Janeza Janšo moteča institucija kar ukine. In to le za to, da bi postal eden in edini lastnik vsega; na koncu tudi človekovih pravic. Človekove pravice so namreč tisto, kar on reče, da so!
Deset naj albumov 2007
| 8. december 2007 | (Pop)kultura | kriptoproletarec
Da ne bomo preveč pasji in jesiharski v predprazničnem času, vam tokrat podrobneje predstavim deset glasbenih albumov, ki so me v letu 2007 najbolj prepričali. Seznam seveda ni popoln, gotovo sem spustil še kakega meni všečnega. Lahko bi sicer omenjal nekaj večjih razočaranj, vendar pustimo to na miru.
Gogol Bordello - Super Taranta! (SideOneDummy Records)
Romunski (romski) migranti v New Yorku. Kulturna sinteza je rodila zanimivi ciganski pank, veseljaško glasbo, vendar brez lažne patetike vsesplošne veselosti. “You teach me how to rhyme… alcohol” :)
Manu Chao - La Radiolina (Nacional Records)
Po mnogih sušnih letih novi album nekdanjega liderja Mano Negre. Manu je zaslovel ravno v času vrhunca t.i. protiglobalizacijskega gibanja, njegova glasba pa multikulturna mešanica melanhonije, veselosti in jeze. In prvi video s tega albuma je režiral Emir Kusturica.
Tomahawk - Anonymous (Ipecac Records)
Tretji album super grupe Tomahawk predstavlja nekaj čisto posebnega. Mike Patton (ex Faith No More in Mr. Bungle, šef založbe Ipecac Records) in kompanija so se odločili predelati stare indijanske pesmi. Za ljubitelje pejotla, pa tudi za ostale (med katere se sam prištevam).
The Sounds - Dying To Say This To You (New Line Records)
Zamislite si Blondie v bolj moderni izvedbi. Odličen pop rock punk, z zelo poslušljivimi komadi. Vsekakor prav pravšnji za poletne dni, da ti dvigne počutje.
Art Brut - It’s a Bit Complicated (Labels / Mute)
Eden redkih angleških bendov, katerih drugi album me je prepričal (kar ne morem reči za Bloc Party, Maximo Park in LCD Soundsystem). Zajebancije je še vedno polno na tem prej pankerskem kot pa t.i. indie ploščku. Kot sami pravijo v komadu St. Pauli: Punkrock ist nicht tot.
Glorior Belli - Manifest The Raging Beast (Southern Lord)
V prvi polovici leta sem se metalu namerno izogibal. Mrzli jesenski dnevi pa so kot nalašč za takšno glasbo. Francoski black metalci so me prijetno presenetili. Udarno kot smo vajeni od skandinavskih oboževalcev hudiča in zla v vseh njegovih pojavnostih. Ja, black metal je vedno imel nekaj več v sebi kot death metal. Tako je, če človek ljubi ekstreme. :)
Peeping Tom - s/t (Ipecac Records)
Hiperproduktivni Mike Patton je sestavil še eno skupino in skupaj z gostujočimi glasbeniki posnel odlično plato. Ni kaj za opisovat, to morate sami slišati. Od reference na stare Faith No More do trip hopa in podobnih ambientalnih izletov.
Ben Weasel and His Iron String Quartet - These Ones Are Bitter (Mendota Recording)
Ben je pred leti kot po tekočem traku snemal albume s svojo skupino Screeching Weasel. Ramonoidni pank je obstajal hkrati s prebojem Green Day na naslovnice svetovnih glasbenih revij. Nenazadnje sta si skupini tudi delili isto založbo Lookout! Records. Tokratni album ne prinaša nič posebno novega in verjetno mi je zaradi tega tudi všeč. Ker Ramones iz upravičenih razlogov (pozdrav Johnnyu, Deedeeju in Joeyu v onostranstvo) ne morejo več snemati, se pač zadovoljimo z njihovimi oponaševalci.
The Hives - Black and White (A&M Records)
Švedski pankerji so naštepali še en izdelek. Tokrat še bolj blizu šestdesetim letom, vendar so ohranili vso energijo in ostrino.
Electric Wizard - Witchcult Today (Rise Above Records)
Še eni prvaki doom metala, žanra, ki temelji na dediščini Black Sabbath. Torej počasnejši ritmi, temne basovske kitare, okultne teme. In vse to odlično združujejo prav Electric Wizard, ki so me s to plato prav presenetili. Očitno sem jih v preteklosti neupravičeno zanemarjal. Priporočljivo, tako kot lanski izdelek Place of Skulls.
Angleško mleko ni poceni (krive so nore krave)
| 8. december 2007 | Svet | kriptoproletarec
Če smo pred nekaj meseci le opozorili na sume kartelnega dogovarjanja med trgovskimi velikani v Veliki Britaniji, so sedaj ti sumi potrjeni. Nekateri so že priznali, da so se res dogovorili za hkratno zvišanje cen mleka in mlečnih izdelkov. Izgovor je pa res izviren. S tem so hoteli pomagati britanskim živinorejcem, ki so utrpeli škodo zaradi bolezni norih krav.
Zanimivo je, da nekateri krivdo za inflacijo v Sloveniji pripisujejo premajhni konkurenci v trgovinski dejavnosti. Nekakšna mantra je, da konkurenca znižuje cene. Čeprav ne vidim potrebe, zakaj bi zaradi konkurence kdorkoli nižal cene, če jih raje vsi zvišajo. Majhnost slovenskega trga dovoljuje predvsem oligopole, ki pa lahko delujejo precej podobno kot monopoli. Tudi tuji trgovci ne bodo prodajali pod ceno.
Novi maliki
| 6. december 2007 | Slovenija | kriptoproletarec
Potem ko v preteklih letih večina prebivalstva Slovenije ni zaznala slavljenja dneva človekovih pravic, je treba sedanji vladi priznati, da s svojimi potezami učinkovito postavlja nove simbole. Ob letošnjem dnevu človekovih pravic 10. decembra bomo zopet dobili dve uradni proslavi, prvo v organizaciji velikega komornika za državne proslave Zorna in drugo v obliki sprejema pri varuhinji človekovih pravic. Državna (vladna ali naj zapišemo kar Janševa?) proslava bo posvečena trpljenju ljudi pod nedemokratičnim, protizahodnim, stalinističnim in protikrščanskim režimom po letu 1945. (Mimogrede, kaj pa človekove pravice pred letom 1945, recimo v Kraljevini Jugoslaviji, ki je za nekatere neodemokrate očitno vzor demokratičnosti?) Varuhinja pa opozarja, da je treba na takšen dan opozarjati na vse oblike kršitev človekovih pravic. Nenazadnje predvsem na tiste, ki se dogaja tukaj in zdaj. Vsekakor nikoli in nikdar vladajoči režim ni opozarjal na kršitve, ki jih sam ustvarja. Zato je njegova zagledanost v preteklost toliko bolj simptomatična. Dajmo postavit nov malik, poimenujmo jih človekove pravice, opozorimo na to, da so ta presvetli pojem nekoč hudobci kršili in da šele sedaj, ko nam vladajo ljudje, ki resnično spoštujejo malika, teh kršitev ni več. Ker sedaj oblast ne pobija več ljudi in jih ne zapira brez razloga. Sedaj samo krši neke odločbe Ustavnega sodišča (v katerem so tako ali tako ostanki nedemokratičnega in protizahodnega režima) in zapira ljudi z razlogom (skokovito naraščanje zaporniške populacije in predlog uvedbe dosmrtnega zapora, ki ga recimo nedemokratični in protizahodni režim sploh ni poznal).
Ob vsem tem se “človek” (glede na zlorabo pojma človekove pravice bi raje uporabljal drugačno terminologijo) sprašuje, kaj se plete po glavi naše vlade. Ali se zavedajo, da so naslednje volitve izgubljene in si dajejo duška s temi orgijami državnosti, tako da multiplicirajo nekakšne praznike tega ali onega dogodka konstitutivnega za meščanski režim v Sloveniji? Saj več kot četrtine prebivalcev ne morejo prepričati z njihovo gonjo proti ostankom nedemokratičnega in protizahodnega režima. Ali so tako zaverovani v svoje sveto poslanstvo, da končno razsvetlijo oprane možgane? (Vemo, kateri režim je večini opral možgane, izvzeti so bili samo tisti, ki jim je nekateri še starejši režim pral možgane.) Mogoče se res dojemajo kot mučenike demokracije, ki so dosledni v svojem delovanju, tudi če jih bodo zaradi tega nehvaležni ljudje na naslednjih volitvah simbolično križali. Kar bi blo povsem v skladu z njihovim krščanskim dojemanjem sveta.
Starosta demokracije Ljubo Sirc pozdravlja potezo vlade, saj bo končno tudi njegovo trpljenje dobilo obliko mučeniške poti. Hkrati pa očitno smatra, da izbrisanim niso kršene človekove pravice. Oziroma deli človekove pravice na manjše in večje pravice. Izbrisanih namreč niso pobijali, ampak samo niso izkoristili možnost, da pridobijo državljanstvo. Bojmo se demokratov, ki se izdajajo za demokrate. Ker ljubimo zgodovinske analogije, vsekakor lahko sklepamo, da tudi ne moremo primerjati štiriletnega boja partizanov z desetdnevno vojno teritorialcev. Konec koncev JLA ni pobijala Slovencev, ampak samo zasedla mejne prehode. Tako kot so lahko tudi zaprti v Guantanamu veseli, da jih niso kar na mestu likvidirali tako kot v Faludži. Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni.
Objektivnost…strokovnost…fantazma
| 25. november 2007 | Slovenija | kriptoproletarec
Ne neham se čuditi sveti preproščini, ki jo občasno servirajo tako zelo ugledni posamezniki oz. posameznice, primerno olišpani z dr. naslovi. Gre za vprašanje objektivnosti v družboslovni znanosti. Potem ko nam je 20. stoletje dalo Gramscija z njegovo teorijo kulturne hegemonije in nam je Foucault prikazal, kako se konstruira vedenje, nekateri še vedno sanjarijo o eni resnici. Zgodovinarji so sploh najbolj trmaste živali. Pomislimo, da so že sami viri lahko subjektivni zapisi, katere potem še zgodovinar subjektivno interpretira. In iz te alkimistične operacije dobimo vedo o nevtralnih dejstvih, ki naj bi govorila sama zase. Pozabimo na kontekst, ki ga lahko raztegnemo bolj ali manj na široko, važna so gola dejstva, monade iztrgane iz enega.
V današnjem Dnevnikovem Objektivu je objavljen razgovor z dvema zgodovinarjema, z dr. Tamaro Griesser Pečar in dr. Božom Repe. Zakaj je uredništvo izbralo dva zgodovinarja? Ker stojita na nasprotnih bregovih, kar je jasno vsakomur. Upam, da tudi obema zgodovinarjema.
No, tema pogovora je oseba nekdanjega ljubljanskega škofa Rožmana. Tako nam dr. Pečarjeva predstavi nekaj novih dejstev, o katerih naj vsak sam presodi. Kljub opranim možganom s strani totalitarnega sistema.
1. “Škof Rožman ni pobegnil ob koncu vojne na Koroško, temveč je 5. maja 1945 odpotoval s perilom za 3 dni v Avstrijo na povabilo škofijskega ordinata.”
Iz česar lahko sklepamo, da je tudi veliko nacistov na povabilo Vatikana odpotovalo na nekajtedensko potovanje v Južno Ameriko iz katerega pa jim potem ni bila dovoljena vrnitev. Hm, pa še neko ad hoc sodišče v Nurnbergu jim je hotelo nelegalno in nelegitimno soditi za dejanja, ki so bila v skladu z veljavno zakonodajo nemškega rajha.
2. “Rožman je bil trdno prepričan, da bodo zmagali zavezniki.”
Hm, a tudi leta 1941? Takrat še zavezniki niso bili prepričani, ZDA so bila še nevtralna država. Nemčija je napredovala na vseh frontah. Le slovenski buržoaziji in Cerkvi je bilo jasno, da bodo zmagali zavezniki. Tako kot leta 1939 v Španiji, ko je zmagalo zavezništvo za katoliško naravo španske države in njenega ljudstva.
3. “Rožman naj ne bi nagovarjal fante naj se pridružijo domobrancem. O tem naj ne bi obstajali dokumenti.” Simptomatično razmišljanje zgodovinarke. Če ni dokumentov, se nekaj ni dogajalo. Mogoče so Nemci res dokumentirali vse svoje državotvorne poboje, ampak Slovenci nismo lih tako natančni. Glede na povezavo med vrhovi slovenske katoliške Cerkve in militantnimi katoliškimi skupinami je malo verjetno, da najvišji v hierarhiji določenega početja ne bi spodbujal. Ali pa je bil samo nemočna figura, ki je gledal kako gre življenje mimo njega, on revček pa nima časa za zemeljske zadeve oz. celo rešuje ljudi, ki jih je preganjal okupator. Verjetno iste ljudi, ki so jih izdali njegovi verniki.
Vsekakor se splača prebrati ta razgovor. Oproščam se za pogrevanje stare župe, ampak ob nekaterih poskusih opravičevanja neopravičljivega je včasih potrebno porabiti nekaj časa in se zamisliti nad vsem skupaj. In nenazadnje razveljavljena sodba škofu Rožmanu ni tako pomembna. Narod mu je sodil in narod ga še vedno obsoja. Amen.
Svetilnik Evrope v pomoč Franciji
| 20. november 2007 | Slovenija, Svet | kriptoproletarec
Sarkozyu se dogaja huda krivica. Mediji črnijo delo njegove vlade v tujini. Pričakujemo lahko, da bo predlagal glasovanje o zaupnici v parlamentu. Janša, pošlji kakega svetovalca na pomoč Sarkyu!
The Independent: Mardi Noir
The Guardian: Striking civil servants turn heat on Sarkozy
Liberation: Les salaires s’invitent dans la grève
Loading ...
