Čebulj ob dnevu samostojnosti
Slučajno sem imel prižgan TV, ko se je začela proslava ob včerajšnjem državnem prazniku, katerega ime vedno pozabim. Zanimalo me je, kdo kje sedi, če je Urška prišla skupaj z JJem in sem za nekaj časa obsedel. JJja ni bilo na proslavi, slavnostni govorec pa je bil predsednik Ustavnega sodišča Janez Čebulj. Gospod Čebulj ni bil pogosto pod žarometi, zato se ne spomnim njegovih mnenj, člankov. S svojim govorom pa me je zelo presenetil.
V temačnih časih, ko preseljujemo ljudi in povprek omejujemo človekove pravice, je v Cankarjevem domu zbrani politični eliti priredil izvrstno predavanje o človekovih pravicah in omejevanju le-teh. Definitivno prave besede na pravem mestu in ob pravem času. Upam le, da so jih zbrani možganski orjaki uspeli razumeti. Vse čestitke predsedniku Čebulju za pogum.
Govor (.pdf) pa priporočam v branje tudi vsem ostalim. Pa še zaključek sodnika Čebulja:
In če se za konec vrnem v tisto prevratno leto, v leto revolta in se vprašam, zakaj pa so človekove pravice tako dragocene in zakaj izgubljati o njih toliko besed? Predsednik III. Senata ESČP dr. Boštjan M. Zupančič je v eseju z naslovom O spoštovanju zapisal: “Revolt je ne-spoštovanje. Če naj ima smisel, mora temeljiti na spoštovanju – do nečesa drugega.” Morda lahko k temu dodam misel: kaj niso ta nekaj drugega človekove pravice, ki niso samo naše, so tudi nad nami, če jih enako kot sebi priznavamo drugim; med njimi tudi tisto, ki govori o pravici do dostojanstva – ne le svojega, tudi drugih. Za spoštovanje človeka in za njegovo dostojanstvo gre torej. Zanju sem glasoval na plebiscitu pred šestnajstimi leti. Prepričan sem, da tudi vi.