DRUGI DOM

Kaj pa izbrisani?

Ne spomnim se, da bi v predvolilni kampanji opazil kakšno besedo na temo izbrisanih. Sicer priznavam, da sem kampanjo spremljal bolj na pol, ampak zdi se mi, da je to vprašanje povsem izginilo iz slovenskega političnega prostora.

Dozdeva se mi, da bo to vprašanje ostalo nerešeno, saj Pahor niti v drnovškovi vladi ni bil pretirano navdušen glede rešitve tega vprašanja, Rado Bohinc pa je takrat kot notranji minister stal na stališču, da je treba vprašanje urediti z ustavnim zakonom in da na podlagi ustavne odločbe ni moč izdati ustreznih odločb.

Glede na to, da je bil glavni pisec ustavnega zakona, ki je predvsem ožal krog upravičencev do izdaje dopolnilnih odločb, tudi Pahorjev kandidat za ministra za javno upravo Bojan Bugarič, me res zanima ali se bo ta sramota za pravno državo sploh kdaj rešila?

Projekt Lukenda v praksi

Iz Okrožnega sodišča v Ljubljani danes dobim naslednji odgovor na prošnjo za pospešitev postopka:

V gospodarskem sporu XXXXXXX, proti toženi stranki YYYYYYY, zaradi plačila zzzz EUR.

Vam sporočam, da sedaj razpisujem zadeve vložene v letu 2005.

Okrožna sodnica Mateja Levstek, l.r.

Lukšičevi izsledki

Igor Lukšič v Mladini na vprašanje, do kakšnih ugotovitev so prišli študenti:

Na lanskih lokalnih volitev v 326 od 435 primerih niso zabeležili nobenih izjav na temo volitev.
…
Mislim, da je sodeč po teh podatkih jasno, da je strah, ki vlada v levem taboru, da se na dan volitev v verskih ustanovah veliko dogaja, neutemeljen.

Če bi bili v RKC in na desni malo bolj pametni bi morda lahko to raziskavo uporabili v svojo korist?

Policaji, ste lahko še bolj smešni?

Poroča Dnevnik:

V soboto so namreč trije člani družine Strojan želeli obiskati Elko Strojan, ki od četrtka ponovno biva na svoji parceli v Ambrusu. Kot je zapisano v ovadbi, policisti trojici niso dovolili priti do zemljišča z utemeljitvijo, da Romi – Strojanovi ne smejo naprej. V ovadbi je med drugim zapisano, da so policisti omenjene tri člane družine – gre za Sandija, Jasno in Miho Marinka Strojan – zaustavili na cesti tik pred Ambrusom. Ostale osebe slovenske narodnosti so med tem mirno spuščali po poti naprej. Policisti PP Grosuplje, so zaradi razlike v narodnosti, rasi in barvi oškodovance prikrajšali za temeljno človekovo pravico do svobode gibanja.

Da Strojanovim niso dovolili nadaljevati poti proti Ambrusu, so za STA potrdili tudi na grosupeljski policijski postaji. Povedali so še, da je trenutno v veljavi omejitev gibanja, ki velja za vse tiste, katerih prisotnost bi lahko povzročila ogrožanje varnosti oziroma nerede. Omejitev velja do preklica.

Ohoho, to bo še smeha….

Microsoft popušil

Sodišče prve stopnje je potrdilo odločbo Evropske komisije glede Microsoftove zlorabe prevladujočega položaja.

Gre za skoraj pol milijarde evrov kazni, ki je Microsoft doletela zaradi omejevanja konkurence na evropskem trgu operacijskih sistemov za osebne računalnike in manjše strežnike. Kazen je Microsoft plačal pred meseci, vendar se je nanjo pritožil. “Sodišče prve stopnje podpira stališče Evropske komisije, da je Microsoft zlorabil svoj monopolni položaj na trgu,” je zapisano v razsodbi.

Finance.si

How low can LDS go?

»Kot da bi srečal NLP,« je vtis, ki ga je nanj naredila Kresalova, opisal Rudi Moge in dodal, da N pomeni nedolžna v politiki, L lepa in P pametna. »Želim ji dosti sreče. Mojo podporo ima,« je še dodal. »Najbolj me prevzame, da se je odločila za ta stol, ki je takšen, kot je,« je bil nad pogumom Kresalove navdušen Geza Džuban in dodal. »Imel sem kar nekaj vprašanj, pa mi je v svoji predstavitvi praktično odgovorila na vsa.« Čeprav se morda zdi slabost, da je širši javnosti neznana, je Milan Petek to dejstvo pozdravil: »Nova oseba je v slovenskem političnem prostoru bolj dobrodošla kot že znano ime.«

Via Dnevnik

Tresla se je gora, rodila se je miš

Zakon o elektronskih komunikacijah določa eno izmed redkih služnosti v javno korist. Definitivno najbolj podrobno urejena in predvsem z zelo dobro delujočim upravnim organom, ki o njej odloča – APEKom. Vsa stvar gre poenostavljeno takole: kdor želi postavljati elektronsko komunikacijsko omrežje, predlaga lastnikom zemljišč sklenitev služnostnih pogodb. Če se pogodba v določenem roku ne sklene, lahko investitor zahteva ustanovitev služnosti od pristojnega upravnega organa.

Zato je bila Mestna občina Ljubljana v zelo slabi poziciji, ko je hotela prekiniti to pogodbo. Zoran Janković se je najbrž prenaglil s svojemi potezami glede Gratela. Seveda dopuščam možnost, da Gratel ni dobro izvrševal pogodbe, s tem ko ni dobro popravljal cest in odpravljal posledic. Ampak – za takšne stvari pač zahtevaš odpravo pomankljivosti ali (ter) odškodnino, ne pa razdiraš pogodbo.

Stvari so šle že kar daleč, zdelo se mi je, da že predaleč in sem se bal, da se ne bo mogoče izogniti brezveznemu valjanju pred sodišči, od katerega bi profitiral samo Telekom, ki bi vmes postavil optiko v svoje kanale.

Za spremembo pa je tokrat zmagala zdrava pamet:

Župan mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković in večinski lastnik ter prokurist podjetja Gratel Jure Krč sta podpisala dogovor o nadaljnjem poteku izgradnje optičnega telekomunikacijskega omrežja na območju mestne občine. Krč je ob tem izrazil zadovoljstvo in napovedal, da bo Gratel v ponedeljek nadaljeval z deli, podjetje pa je danes umaknilo tudi upravno in odškodninsko tožbo zoper MOL. Janković je ob tem povedal, da bo Gratel občini plačal dodatnih 500.000 evrov.

Zoran Janković je s svojim korakom nazaj pokazal, da je velik politik, Gratelovci pa dobro mero pripravljenosti na pogovor, kar bi lahko slovenci vzeli za zgled. Pohvalno. Dve optiki do doma sta definitivno bolje, kot ena. Zato sem pravkar podpisal soglasje Telekomu, da po bloku razpeljejo optični razvod.

Še vedno pa me zanimajo odgovori na vprašanja o Telekomovi optiki, ki jih je Dnevnik zastavil Jankoviću.

Želimo še eno klofuto iz Strassbourga?

Pričakujem, da druge državne institucije spoštujejo naše odločitve. Ne pričakujem, da se z njimi strinjajo, tudi nismo nezmotljivi, vendar pa gre za pristojnost državnih tožilcev, da odločajo ali so podani pogoji za izvedbo kazenskega postopka zoper konkretno osebo.

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar kritizira odhajajočega varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka.

Gospo Brezigarjevo bi na tem mestu opomnil, da je naloga tožilstva predvsem pregon kriminala, za presojo zakonitosti določenih ravnanj pa imamo sodišča. Mogoče pa ni prebrala sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Matko proti Republiki Sloveniji, kjer je sodišče mnenja, da mora preiskava glede policijskih kršitev človekovih pravic potekati v okviru kazenskega postopka pred neodvisnim sodiščem in Slovenijo kara predvsem zaradi tega, ker na tožilstvih zelo radi ugotovijo, da v primerih policijskih kršitev človekovih pravic ni bilo nič narobe.

Zato ne bi škodovalo, da se tožilstvo dokončno otrese vloge policijskih odvetnikov in opravi svoje ustavne naloge, da ne bo spet prišlo do kakšnega hladnega tuša iz Strassbourga, ki je po mnenju strokovnjaka za policijsko in kazensko pravo Gorana Klemenčiča edini tribunal, kjer lahko posameznik v takšnih primerih učinkovito zavaruje svoje pravice.

Ne domišljajmo si – kršitve človekovih pravic se ne bodo ustavile pri Strojanovih

Profesorica kazenskega procesnega prava Katja Šugman:

Nikakor nocem zanikati varnostne obcutljivosti zadeve in verjamem, da so bili nekateri ukrepi, morda celo vecina, zakoniti, nujni in sorazmerni. Vendar pa se moramo vprašati: ali smo pripravljeni sprejeti to, da je tako delovanje, kot izhaja iz omenjenih delov objavljenih zapiskov, v pravni in demokraticni državi, za kakršno se Slovenija razglaša, dovoljeno? Dovoljeno v zvezi z ljudmi, ki niso osumljeni kaznivega dejanja (od tega jih je velika vecina mladoletnih)? Ali naj bi bilo dovoljeno posegati v ustavne pravice brez sodne odredbe, utemeljeno po prosti presoji policije? In ali se lahko »varuje« nekatere osebe tako, da se omejuje njihove pravice?

Ali bi dovolili, da bi tako opazovali vas in vašo družino in tako ravnali z vami? Če dovolimo tako ravnanje v enem primeru, si ne smemo domišljati, da se tako ravnanje ustavi pri »tistih, drugih«, kdorkoli že so. Vsi smo lahko na drugi strani. In spet se pokaže tisti znani obcutek, tokrat nekoliko drugace – ce je dovoljeno vse to, potem je nekaj hudo narobe z našo ureditvijo!

Objavljeno v Pravni praksi št. 5/2007

Včasih se vprašam, kje živim

Iz zapisnika postojnske policijske uprave o “romski problematiki”:

* Ob 17:43 uri LKS sporoci, da je prišel v center g. …. z vozilom KP-, Fiat Tipo. G. … mu pove, da bo vozila in osebe potrebno zadržat, ker vlada in GPU še nic ne ve o tem in jih bo potrebno ustavit in zadržat, dokler ne odlocijo na GPU kako in kaj postopati.

Ob 17:59 uri obvešcen direktor in seznanjen z narocilom OKC GPU oziroma g. … Naroci, da se osebe s civilnimi vozili spremlja do Ljubljane oziroma v smeri potovanja.

Skratka: živim v državi, kjer se lahko državljane po naročilu Generalne policijske uprave in brez vsake sodne odredbe zasleduje, jim prepreči svobodno gibanje in omeji človekove pravice. O nadzoru novinarjev in predstavnikov civilne družbe tukaj ne bi izgubljal besed, zapisnik pa toplo priporočam v branje. Preko 24ur.com