Arhiv
Zakon o koncesijah v zdravstveni dejavnosti
| 11. januar 2007 | Razno | Hirkani
Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo osnutek zakona, ki določa merila za pridobitev koncesij v zdravstvu. Zakon o koncesijah ureja postopek podeljevanja koncesij, razmerja med javnim zavodom in koncesionarjem ter tudi prenehanje koncesijskega razmerja. Zakon uvaja status svobodnega zdravnika specialista, ki bo z izvajalci storitev pod določenimi pogoji prosto sklepal pogodbe. S predlaganim zakonom naj bi dosegli učinkovito izvajanje javne službe, pregledno in konkurenčno podeljevanje koncesij in samostojno delo zdravnikov specialistov v okviru javne službe v zdravstveni dejavnosti.
- RTV SLO: V razpravi zakon o koncesijah
- 24ur.com: Usklajeno podeljevanje koncesij
- Delo.si: Zakon o koncesijah do konca poletja?
- Na spletnih straneh gibanja za ohranitev javnega zdravstva, pa so objavljene pripombe na zakon in postopek in konkretne zahteve.
Predstavitev osnutka Strategije za dvig rodnosti v Sloveniji
| 16. november 2006 | Slovenija | Hirkani
Včeraj je na novinarski konferenci minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, predstavil Strategijo za dvig rodnosti v Sloveniji. Predlog strategije je objavljen na spletnih straneh Ministrstva.
Če prelistamo devetindvajset strani delovnega gradiva predlagane strategije za dvig rodnosti v republiki Sloveniji, izvemo, da potek spreminjanja ravni rodnosti v Sloveniji sledi podobnim družbenim trendom kot v večini evropskih in drugih industrijsko razvitih državah. Raziskave kažejo na manjšo motiviranost prebivalstva za rojevanje večjega števila otrok in vzroke za upadanje rodnosti pripisujejo spremenjenim načinom življenja, spremenjeno organizacijo življenja v družini, spremenjene vloge ženske, spremenjen odnos do otrok in načrtovanja družine. Na ministrstvu menijo tudi, da je vzrok za zmanjševanje rodnosti predvsem deinstitucionalizacija družin in zaton tradicionalnih vrednot.
Vlada RS je pripravila dokument s konkretnimi predlogi, kjer posega v to perečo problematiko, ki jo je oblikovala na osnovi statistik in smernic za dvig rodnosti v Sloveniji.
Leta 1980 je bilo v Sloveniji rojenih 29.902 otrok, leta 2005 pa 18.157. Celotna stopnja rodnosti, to je povprečno število živorojenih otrok na žensko v rodni dobi, se je od leta 1980, ko je bila 2,11 zmanjšala na 1,26. Pričakovano trajanje življenjske dobe pa se podaljšuje. Za enostavno obnavljanje prebivalstva, na sedanji ravni umrljivosti, bi morala ženska v svoji rodni dobi v povprečju roditi 2,1 otroka (Malačič, 2005, str.12).
Temeljne smernice v objavljeni strategiji so naslednje: »življenje je vrednota«, »družina je naše upanje«, »otroci so naša prihodnost«. Pet temeljnih ciljev za dvig rodnosti v Sloveniji pa: izboljšanje razmer za mlade družine in družine z več otroki, vzpostavitev sistema za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, zmanjšanje umrljivosti zaradi nesreč in samomorov ter števila splavov, povečanje preventive in zdravja otrok, mladine in staršev, vračanje družbe k osnovnim vrednotam: življenje, družina, otroci.
Ukrepi, ki jih Vlada predlaga v Strategiji, naj bi bili naslednji: uvedba premij za zgodnejše odločanje za otroka, zmanjšati plačila za vrtec, reforma sistema financiranja vrtcev, zagotoviti ustrezen vzgojno-varstveni dodatek za otroke, ki niso vključeni v vrtec, postopno zniževanje cen programov, vzpodbujanje delodajalcev za odpiranje internih vrtcev, vzpodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, znižati stroške učbenikov in šolskih potrebščin, uvesti enotno subvencioniranje šolske prehrane, zagotoviti subvencioniranje šole v naravi, zmanjšati stroške prevoza v šolo, izenačitev regionalnih pogojev za šolanje otrok, zagotovitev trga zemljišč in stanovanj, progresivna odvisnost državne premije Nacionalne stanovanjske sheme od števila otrok, Uvedba prvega družinskega stanovanja za določen čas, zagotovitev zamenjave stanovanj, pospešitev reševanja vlog za zazidljivost, zagotoviti boljšo izrabo kapacitet v mreži materinskih domov in varnih hiš, višina prispevkov delodajalca za zaposlene matere z majhnimi otroki naj bo progresivno odvisna od števila otrok, pravice iz pokojninskega zavarovanja pogojene s številom otrok, olajšave pri individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, ohranitev veljavnih olajšav pri dohodnini za vzdrževane otroke, uvedba skupne dohodninske napovedi, uvedba davka na nepremičnine in premoženje naj ne bi poslabšala položaja mladih družin.
Ukrepi za vzpostavitev sistema za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja naj bi bili naslednji: vzpodbude delodajalcem, ki za polni delovni čas zaposlijo matere ali očete po preteku starševskega dopusta, vzpodbude delodajalcem za zaposlovanje staršev s skrajšanim delovnim časom, projekti za spodbujanje staršem naklonjenih podjetij, prilaganje programov vrtec glede na potrebe okolja, odpravljanje stereotipov o delitvi dela v gospodinjstvu.
Ukrepi za zmanjšanje umrljivosti in števila splavov: vzpodbujanje humanega in pozitivnega odnosa ginekologov do nosečnic in še nerojenega življenja, vzpostaviti učinkovit sistem pomoči nosečnicam in mladim materam v stiski, ki razmišljajo o prekinitvi nosečnosti, plačilo splava, vzpostavitev posvojitev in rejništva.
Ukrepi za povečanje preventive in zdravja otrok, mladine in staršev: pripravljanje preventivnih programov za otroke in mladostnike, izboljšati zdravstveno raven varstva nosečnice in še nerojenega otroka, zagotoviti ustrezno pomoč pri preventivi in zdravljenju neplodnosti, pozitiven odnos osebja do nosečih žensk.
Ukrepi za vračanje družbe k osnovnim vrednotam: življenje, družina, otroci: seznanjanje javnosti z ukrepi Vlade RS za spodbujanje rojstev, spodbujanje družinam prijazne družbe, vzpodbujanje nesenzacionalističnega poročanja medijev, organiziranje kampanje za promocijo vrednost življenje, družina otroci; uvesti predmet, ki bo obravnaval etične norme in splošne civilizacijske vrednote, uvesti predmet z demografskimi temami.
Komentar: poleg tega, da je v strategiji nekaj povsem neuresničljivih točk (stanovanja za mlade družine za določen čas), je močno zaskrbljujoče dejstvo, da naj bi bili splavi plačljivi, ter da naj bi poostrili standarde Zdravniških komisij, ki bi krili stroške splava le v primeru ko je ta po oceni zdravniške komisije nujen za zdravje nosečnice. Nosečnicam, ki razmišljajo o prekinitvi nosečnosti, pa naj bi spodbujali k dokončanju nosečnosti in predaji otrok v posvojitev in rejništvo. Popolnoma neumesten je tudi predlog o priporočilih, kako naj mediji poročajo o tej problematiki. V Strategiji, razen v točki o materinskih domovih, ni obravnavane problematike enostarševskih in drugačnih oblik družin, ter kako in na kakšne načine pomagati njim. Kot da je Strategija napisana le za klasično obliko družine, kar je aboslutno diskriminatorno.
Strani (1): [1]
Loading ...
