Arhiv
Pljuvanje po nacionalnem interesu
| 9. November 2008 | razno | gospodinja
Zaradi nezmožnosti objavljanja mnenj, ki ne spadajo v miselni okvir urednikov in sopotnikov bloga razgledi.net, na kar nas je opozorilo že več piscev, dajemo tem argumentom prostor tukaj.
Predvidljivo. Jože P. Damijan, Vojko Flegar in Darja so se odločili znova mastno pljuniti na nacionalni interes. Prav smeji se jim sedaj, ko je Šrot prisiljen prodajati Mercator. Ploskajo Soršaku, ki se ne more odločiti, ali lahko Laško proda delnice Mercatorja ali ne, in to v času, ko vse razvite države z milijardnimi paketi rešujejo svoje nacionalne šampione. Medtem ko se sindikati bojijo za službe svojih članov, ne glede na to, ali so v Mercatorju zaposleni ali pa jim ta daje kruh kot kupec njihovih izdelkov, se zgoraj omenjeni mojstrijo v preigravanju anekdot, ki naj bi dokazovale nasprotno.
Npr. gospodična Darja nam sporoči, kako se v njeni lokalni štacuni ni nič spremenilo, čeprav jo je prevzel Carrefour. Še vedno lahko čaka v kilometrskih vrstah in kupuje drago hrano, potrjena v svojem prepričanju, da je tuji trgovec neskončno modrejši in sposobnejši od enega izmed najboljših slovenskih podjetij.
Vojko se ob tem obregne ob Istrabenz, češ da itak bolj škodi slovenski živilski industriji, saj razprodaja slovenske znamke. Temu se reče krčenje asortimana in fokusiranje na donosnejše programa, kar delajo živilci v regiji in po vsem svetu, od Podravke in Nestleja.
Jože P. Damijan, včasih neoliberalec, po potrebi socialdemokrat, pravi
Mercator pod novim četrtinskim lastnikom ne bo odpuščal zaposlenih, saj vendar tako uprava Mercatorja kot Boško Šrot zatrjujeta, da je Mercator daleč najboljše trgovsko podjetje v Sloveniji. In potrošniki bomo v Mercatorjevih trgovinah še naprej kupovali tiste slovenske izdelke, ki jih želimo imeti.
Damijanovo ironiziranje je tukaj zelo neokusno. Mercator ima v svojem asortimanu veliko večji delež slovenskih izdelkov od npr. Leclerca ali Spara. Da jim Mercator daje kruh in da si želijo Mercator v slovenskih rokah, so povedali tudi dobavitelji, ki sicer za Šrota in njegove ne najdejo lepe besede. Ampak Damijan, kot običajno, ve več, saj v štacuni glasuje vsak dan in njemu ne bo nobeden govoril, da je lastništvo kakršenkoli faktor.
Razprodaja najboljših slovenskih podjetij tujcem je sicer leitmotiv pisanja na razgledi.net. Vojko Flegar je tako priporočal prodajo NLB belgijski KBC, torej tisti banki, ki je pred nedavnim zaprosila za pomoč belgijsko državo, saj se je zakalkulirala s slabimi krediti. Vlada naj torej stisne Laško in Istrabenz, ju prisili v prodajo svojega premoženja, hkrati izčrpa še NLB, nato pa vse skupaj proda državno dotiranim podjetjem iz tujine.
Vse bolj se mi dozdeva, da se takšne neumnosti pišejo zaradi osebnih zamer in medijske konkurence. Šrot je lastnik Dela, zato ga je treba vlačiti po blatu v konkurenčnem Dnevniku, temu pa sekundirati na blogih, kjer izlivajo svoje frustracije nekdanji Delovi novinarji. Seveda, ob deklarativnem zavzemanju za javno debato je pri tem treba zatreti nasprotna mnenja, zaradi česar upam, da to objavijo na drugidom.net.
Loading ...
