Arhiv

Libertarec.blogspot.com uvaja »začasno« cenzuro

Trackback| 25. Junij 2008 | | boris_j

Na samooklicanem »kričaču na internetu« se bo po novem kričalo še malo bolj le v eno smer, kot se že sicer. V tisto smer kamor bo glavni čriček, lastnik spletnika namreč, svojevoljno določil.

Uvaja se namreč »moderiranje komentarjev« (lep evfemizem za cenzuro), zaradi, citiram, »zaradi izjemno nizke kulture komuniciranja v preteklem tednu«, potem pa na koncu spročila lahko preberete »želimo si, da se strasti čimprej umirijo in lahko te omejitve ukinemo.«

A so ti »libertarci« morda zaposleni na kakšnem Ministrstvu za Resnico bi se človek nemara vprašal. Ne, le iz istega testa so nagneteni kot vsi drugi politikantje. Samo malo drugače so oblikovani in spečeni, to je pa tudi vse.

Na blogu so bili v zadnjem tednu »moderirani« ne le določeni komentarji, ampak kompletno izbrisani, KOMPLETNO VSI komentarji pod tistimi temami, kjer se je glavnemu čričku zazdelo, da je se je debata že malo »preveč razplamtela«. Nadaljna debata pa je seveda onemogočena kajti kričač the boss, je tudi tisti, ki ima v roki ključe.

Debate kjer se je brisalo so sledeče: “Teden Felixa Rodrigueza”, “Stanislav Kovač: Intervju z Bernardom Brščičem”, “INERHC: Stanje slovenskega zdravstvenega sistema 2008”, “Koalicija normalnih” in pa seveda “Liberty Camp”.

V skorajda vsaki od teh debat je bilo po 30, 50, v zadnji pa celo blizu 100 komentarjev, če me spomin ne vara. Redkokdaj se pride do takega števila. Tudi sam sem marsikaj napisal, dokaj dobro argumentirano si upam reči, pa očitno ni dosegalo standardov tega bloga za »politično pismene« kot se je prej imenoval. Nobeden izmed komentarjev ni bil pobrisan na mestu, saj nisem pisal nekih ne vem kakšnih vulgarnosti, pobrisani so bili kasneje, »za nazaj«. Vse to lahko bolj ali manj preverite.

Blog je imel pač slab teden, frekvenca neumnosti se je rahlo povečala, kot lahko sklepate že iz nekaterih zgornjih naslovov. A kraljeviča, cesarja ne smeš kritizirati. Ne smeš analizirati njegovih neumnosti, ki jih dostikrat proizvaja kot šunko po tekočem traku. Ne, še sam moraš biti prav enako neumen, konvencionalno nor in predpisano slep. Drugače se ti lahko zgodi, da si označen kot nekakšen duševni bolnik, kot se je zgodilo meni, a tega žal ne morete videti. Je šlo v maloro. Avtocenzura. Vsaj en kanček poštenosti, če mene vprašate.

Libertarci si s takimi izpadi, mečejo poslednje kupe zemlje v svojo jamo na pokopališču. Izgubljajo morebitno kredibilnost in se spreminjajo v burko. Obenem pa se še vedno tržijo kot neki »permisivci«, ki so za nizke davke, liberalni fuk, SVOBODO IZRAŽANJA in druge podobne reči.

Ali naj se ameriški zdravstveni sistem začne resno zgledovati po kanadskem?

Trackback| 18. Junij 2008 | | boris_j

V zadnjem BusinessWeeku je objavljen zanimiv članek, Health Care: Go Canadian.

Na kratko je naštetih nekaj razlogov, ki naj bi bralcu pomagali pri pro or con opredelitvi med tema precej različnima zdravstvenima sistemoma. Za moje pojme je kanadski suvereno zmagal, kajti razlogi proti se mi zdijo dokaj slabotni. Pa še cenejši je, kljub temu, da je bolj državno reguliran. A da ne bom preveč pristranski, si lahko sami na kratko pogledate.

(Visoko)razredni boj

Trackback| 12. Junij 2008 | | boris_j

Zagotovo ste že kdaj od kakega dotičnega slovenskega libertarca/neoliberalca slišali kako moramo Slovenci (”nora nacija”), da bi veselo zajadrali v lepše čase, sprejeti svobodo nekakšnega anglosaksonskega tipa. Včasih pa celo to, da moramo našo umazano, indoktrinirano zavest odvaditi od razmišljanja o nekakšnem »razrednem boju«, ki bojda sploh ni pomemben ali pa da celo ne obstaja.

A za moje pojme so slovenski libertarci ta zadnji, ki bi drugim lahko govorili kaj takega, saj so sami najhujši razredni bojevniki kar jih jaz poznam. Kot pa se za libertarca tudi spodobi, takih izrazov kot je »razredni boj«, niti ne razume prav dobro, oziroma jih razume na prvošolskem nivoju. Četudi ima s to stvarjo, skorajda dnevne opravke. Zanimivo.

Nekaj je namreč treba narediti, še preden se razredni boj sploh lahko začne. To je razredna analiza. Najpomembnejše vprašanje razredne analize pa je, »kje je moč in kako jo uporabljajo?« Vir.

Ali se mnenjske strani Financ v zadnjem času, sploh še ukvarjajo s kakšnim drugim vprašanjem kot pa prav s tem? Tukaj tajkun, tamle tajkun, ta je naredil to, ta je v povezavi s tem, itd…

Razredni boj ni nekaj, kar se dogaja recimo zgolj med »delom in kapitalom«, je nekaj kar se lahko dogaja tudi v istem razredu. Recimo med pridnimi™ in poštenimi™ kapitalisti na eni strani, ter »požrešnimi, brezsramnimi« oligarhi na drugi. Temu bi lahko rekli ne le razredni boj, ampak visokorazredni boj.

Vsi drugi pa so v bistvu zgolj opazovalci tega boja in v njem neposredno niti ne sodelujejo. Sodelujejo pa lahko posredno, recimo kot delovna sila, človeško blago ali pa glasovi na volitvah, ene ali druge opcije. V tem visokofrekvenčnem boju v bistvu zmaga tisti, ki te opazovalce najbolje nagovori, mobilizira in zmanipulira. Ni kaj, poslanstvo teh poštenih™ bojevnikov, poka od moralnih kvalitet.

AVTORJI

  • Drugi dom je odprt tudi za vas! Če imate kaj povedati, si lahko v minuti ustvarite uporabniško ime.

  • RAZPRAVA

  • OGLASI

  • ANKETA

    Koga bi vi najraje aretirali?

    > Rezultati

    Loading ... Loading ...
  • Oglaševanje

    BLOGOPOLIS

    SLO EU USA

    Ujeta misel

    Vojko@razgledi.net: "Drugače rečeno, čeprav sta Šrot in Zidar morda ‘dosadila i bogu i narodu’ in menda ‘vsi vemo, kaj sta počela’, zaradi tega v ‘obračunu’ z njima še niso dovoljene vse metode."

    ZADNJE NOVICE