American military officials failed to keep complete records on about 87,000 rifles, pistols, mortars and other weapons — about one-third of all light arms the United States sent to Afghan soldiers and police officers from December 2004 to June 2008, auditors from the Government Accountability Office found. Further, American military trainers kept no reliable records on 135,000 more weapons donated by 21 countries, including Hungary, Egypt, Slovenia and Romania.
Včeraj zvečer sem bral knjigo Putinova Rusija, ki jo je napisala slavno likvidirana novinarka Ana Politkovska.
V njej na približno petdesetih straneh med drugim opisuje sojenje ruskemu polkovniku Budanovu, ki je brutalno posilil in zadavil čečensko najstnico, ker mu je “zaupen vir” povedal, da je “teroristka”. Sprva so ga na montiranem procesu oprostili s pomočjo treh izvedenskih mnenj “sovjetskih psihiatrov”, kasneje pa je vrhovno sodišče zaradi pritiska nemškega kanclerja Schröderja razveljavilo celoten proces in ga vrnilo nazaj na nižjo stopnjo, kjer so ga obsodili na 10 let zapora (zaradi dobrega obnašanja so ga kasneje izpustili na pogojno kazen).
Danes zjutraj berem v NYT, da je bil odvetnik staršev pokojne Elze Kungayeve včeraj umorjen v Moskvi skupaj s še eno 25-letno novinarko.
LAT poroča, da se je Slovenija po včerajšnji zmagi Kozmusa zavihtela na prvo mesto po kriteriju MPC (medalj na prebivalca):
1. Slovenia (4) – one medal per every 501,927
2. Armenia (5) – 593,717
3. Jamaica (4) – 701,083
4. Australia (29) – 710,374
5. New Zealand (5) – 834,692
…
Odlomek iz intervjuja s Slavojem Žižkom v The Guardianu:
Rosanna Greenstreet: Tell us a secret.
Slavoj Žižek: Communism will win.
Pohvale POP-u, da so opazili kako se je “Colbert za revne” režal na račun majhnosti naše države, vendar pa so žal spregledali ta del oddaje:
Abarisu sporočite, da se čimprej javi Ani ali na policijo in pojasni svojo zgodbo, saj se bo sicer štelo, da je na begu.
Zgodba, ki sem jo jaz slišal je namreč popolnoma drugačna – da naj bi nekdo (predvideva se, da Abaris) vdrl v sistem in premaknil te slike.
Genialen povzetek dosedanje predsedniške kampanje v ZDA: Klik!
Malce težje dostopne fotografije z Anine spletne strani nam razkrivajo identiteto “malih nabrisancev”, ki po vzoru Woodwarda in Bernsteina za naš blagor raziskujejo svetovne zarote:
- Posodobitev: Prvih pet povezav ne deluje več, ker so bile njihove fotografije dne 12.4.2008 odstranjene s strežnika, kjer gostuje www.anajud.eu. Ta objava je bila po prejemu pritožbe avtorice fotografij zaklenjena.
V naši majhni deželici je polno zlobnih in zahrbtnih ljudi. Kako si lahko drugače razlagamo, da se besede, številke in ločila, ki nam jih narekuje naš genialni zunanji minister Rupel, nenehno potvarjajo v toliko različnih medijih, da se največkrat njihove laži celo ujemajo? Najbolj nas je razočarala nekdanja vladna svetovalka Alenka Pavlin, ki je prišla na STA, da bi uravnotežila ljudi, ki spoštujejo komunista Danila Turka. A očitno je boljševistična kontiuniteta na STA podobno kot ASK tudi njej oprala možgane:
Pri tem vprašanju bi moral tudi Izrael po mnenju vodje slovenske diplomacije Evropejcem pokazati, da misli resno z njihovo odpravo. “Situacija ni preprosta, a odločenost za pogajanja je,” je menil. Ali bo stranema pogajanja uspelo skleniti do konca letošnjega leta, pa je po mnenju ministra “vprašanje za 65.000 dolarjev” -STA, 30.3.2008.
Žal tudi naša omladina ni nič drugačna. Če bi minister Gaber že pred časom privatiziral šolstvo in sledil pro-ameriški usmerjenosti našega zunanjega ministrstva, gotovo nobeden študent ne bi upal poneveriti splošno znanega podatka, da je bila glavna nagrada na največjem ameriškem game-showu pred petdesetimi leti v resnici 64.000 dolarjev.
Kakšne poteze boste vlekli pri reševanju spora s sosednjo Hrvaško?
To je vprašanje za 65 tisoč dolarjev, po drugi strani pa zadevo lahko tudi poenostavim. – Intervju za študentsko glasilo Klin, 30. november 2004
V današnji številki uglednega nemškega časopisa Der Spiegel najdemo kar dve strani dolg članek, v katerem novinarka Marion Kraske Slovenijio sicer opisuje kot zglednega učenca Evrope, ki je že v socialističnih časih zavidiljivo gospodarstvo po samostojnosti uspešno ingegrirala v evropsko okolje, vendar pa ne pozabi omeniti sindikalnih protestov, visoke inflacije in Janševe rošade po medijih:
Zgaga sitzt mit dicker Wollmütze und wattierter Jacke vor seinem Stammlokalim Zentrum Ljubljanas. Er erzählt, wie er in der Zeitung „Večer“ jahrelang über die Aktivitäten der Geheimdienste und deren Skandale schrieb. Doch im vergangenen Jahr seien regierungskritische Passagen immer wieder aus seinen Texten entfernt worden, schließlich wurde er mit anderen, weniger heiklen Themen betraut. Investigativer Journalismus sei für ihn fast nicht mehr möglich, sagt er: „Man hat mich kaltgestellt.“
O Janševi reakciji na peticijo 571 novinarjev:
Während der Regierungschef von einer inszenierten Kampagne der Opposition spricht und den aufmüpfigen Journalisten Landesverrat vorwirft, halten viele den Protest für berechtigt.
O Janševevem stilu vladanja:
Kritiker halten Janez Janša, 49, für das eigentliche Problem. Der frühere Journalist, der sich in den achtziger Jahren in der kommunistischen Jugend engagierte und nach der Wende zum autoritär agierenden Konservativen wurde, habe nur ein einziges Ziel, meint die angesehene slowenische Philosophin Spomenka Hribar: „alles dem Staat unterzuordnen“. Viele Slowenen erhofften sich deswegen von der EU-Ratspräsidentschaft vor allem eines: einen Schub für „mehr Demokratie“.
Se nam obeta nova zaupnica?
© 2004–2009. Vse pravice pridržane.
RSS. Blog uporablja prilagojeno predlogo Modern Clix.
