Arhiv
Čuden dan
| 24. april 2008 | Slovenija | Jure
Najprej zaspim v službo, v Ljubljani po dolgem času sije sonce… nato pa pokukam še v moj priljubljeni spletni zabavnik ter ugotovim, da je Mrkaić prvič v karieri kolumnista dejansko napisal nekaj, kar drži vodo. Škoda le, da takšno modrost obvladajo že nekateri srednješolci, zagotovo pa vsi, ki so kdajkoli v roke prijeli kak statistični učbenik.
Hvaležno ljudstvo aplavdira in hoče bis.
Public enemy spet ne razume slovensko?
| 23. april 2008 | Slovenija | Jure
Baje je SD predstavila gospodarski program, ki očitno - hvala bogu - ne bo nadaljevanje mladoekonomistične patološke nagnjenosti k zmanjševanju javne porabe pa-tudi-če-se-svet podre. Lokalni krožek mladoekonomistov je že pristavil svoj lonček in spet pokazal, da je slovenščina lahko težka nadloga.
Citat 1:
Po pisanju Financ je Pahorjev glavni ekonomist Gaspari “med konkretnimi ukrepi na prvo mesto postavil stabilizacijo državne porabe, ki bi upoštevala gospodarska nihanja. (poudarek dodan)”
Razumemo? Stablizacija, ki pa upošteva gospodarska nihanja (povečanje/nižanje porabe glede na stanje gospodarstva). No, public enemy zapisano razume khm drugače in svari pred fiskalno krizo, do katere bi prišlo, če bi finance zabetonirali (stabilizacija brez ozira na nihanja), kar pa Gaspari po citatu iz istega (!) prispevka sploh ne predlaga.
Citat 2:
Nevarnost izbruha fiskalne krize temelji na naslednjem črnogledem scenariju: če država v razmerah gospodarske rasti ne zmanjšuje javne porabe (glede na BDP), ampak jo stabilizira, je ob gospodarski stagnaciji zaradi manjših davčnih prihodkov izpostavljena velikemu tveganju hitre rasti javnofinančnega primanjkljaja.
Kaj poreči na to? Hja, bliža se predvolilni cirkus, takrat pa je slabo branje lahko samo prednost.
GSO ne ponujajo odgovora na lakoto v svetu
| 22. april 2008 | Svet | Jure
Ena najbolj pogostih trditev zagovornikov gensko spremenjene hrane je, da jo potrebujemo, če želimo odpraviti lakoto v svetu. V kolikor ste glede gensko spremenjene hrane vsaj malo skeptični, ste lahko kaj hitro označeni kot so-odgovorni za stradanje ljudi po svetu.
No, poročilo, ki so ga pri organizaciji The International Assessment of Agricultural Knowledge, Science and Technology for Development (IAASTD) pripravljali kar pet let, govori drugače - GS hrana ne ponuja odgovora. Preden se vsuje plaz obtožb, naj povem še tole, da IAASTD ni podvig vnetih treehugerjev, ki bi nas najraje poslali na drevesa, saj so njeni sponzorji organizacije, kot so FAO, GEF, UNDP, UNEP, UNESCO, Svetovna banka in WHO, vodi pa jo profesor Robert Watson, znan strokovnjak za klimatske spremembe in glavni znanstvenik pri britanskem kmetijskem ministrstvu.
Genetically-modified crops are not the solution to spiralling food prices or Third World hunger, according to a powerful international report published yesterday.
Questions remain over their effects on human health and the environment, it warns.
Food crisis will not be solved by GM – report approved by 54 governments
Poročilo je na voljo tukaj.
Boj med znanostjo, ki v en glas podpira GSO, na eni strani in “verniki”, “marsovci”, “iracionalneži” na drugi? Niti pod razno.
Zanimive povezave 04/22/2008
| 22. april 2008 | | Jure
-
LQD: When marriage between gays was by rite
In the article Duffy summarises John Boswell’s research into gay Marriage in the Christian tradition and shows that there were formal marriage rites for the consummation of gay marriage that were extant as late as the 17th. Century.
4 USD za galona bencina
| 22. april 2008 | Svet | Jure
Američani te dni na črpalkah plačujejo okrog 4 USD za galono bencina, kar je tam nekje okrog 0,6 evra za liter. Internet je khm ponorel. Eni kličejo konec sveta, drugi se (vsaj malo) posmehljivo muzajo, češ, prav vam je v tistih hummerjih in drugih SUV-jih. Spletni komentarji znajo biti vseeno zanimivi, občasno pa delujejo tudi kot obliž za Evropejce.
Dear Rest of the World,
We realize your gas is more expensive. We also realize that a large portion of the cost of your gas, and everything else, is taxed. We know that those taxes go to provide you with government subsidized higher education, health care, public transportation, and many other things.
In the USA, we have none of those things. We need to pay out of pocket for higher education and health care. Many cities have barely functional public transportation, and with our job market being crap, many of us live 20-30 miles away from where we work. Please understand that our gas prices may be low compared to yours, but our total cost of living is very high. Any big hike in gas prices forces us into a situation where we need to choose between say…health insurance, or getting to our jobs. Please quit coming to these threads and assuming we are whining for no reason.
Perhaps someday our government will get its head out of its ass, and realize that a little socialization is not a bad thing. Until then, realize that many of the things you take for granted we simply do not have, and therefore you coming in here and thumbing your nose at us actually makes you look like a pretentious twatwaffle.
Thank You,
United States of America.
Zanimive povezave 04/21/2008
| 21. april 2008 | | Jure
-
But the effects of the massive artificial snow output are worrying scientists. “Artificial snow melts two to three weeks later (than normal snow),” says Christian Rixen of the Swiss Federal Institute for Snow and Avalanche Research. Adding to the worry is the fact that artificial snow melt contains more minerals and nutrients than regular melt water. One consequence of the different composition is an alteration of the natural ground covering, as plants with higher nutritional requirements suddenly begin to dominate.
-
Guns, drugs, and financial innovation
Carmen Reinhart and Ken Rogoff’s new paper (summary here) makes the obvious but important point that financial globalization and financial crises are related. In their words, “Periods of high international capital mobility have repeatedly produced international banking crises, not only famously as they did in the 1990s, but historically.”
The Big Squeeze: Tough Times for the American Worker
| 21. april 2008 | Svet | Jure
The Big Squeeze: Tough Times for the American Worker se imenuje knjiga Stevena Greenhousa. The New York Times je objavil odlomek, ki ga je vredno prebrati.
ONE OF THE LEAST EXAMINED but most important trends taking place in the United States today is the broad decline in the status and treatment of American workers — white-collar and blue-collar workers, middle-class and low-end workers — that began nearly three decades ago, gradually gathered momentum, and hit with full force soon after the turn of this century. A profound shift has left a broad swath of the American workforce on a lower plane than in decades past, with health coverage, pension benefits, job security, workloads, stress levels, and often wages growing worse for millions of workers.
That the American worker faces this squeeze in the early years of this century is particularly troubling because the squeeze has occurred while the economy, corporate profits, and worker productivity have all been growing robustly. In recent years, a disconcerting disconnect has emerged, with corporate profits soaring while workers’ wages stagnated.
Debata o GSO - koga poslušati, komu verjeti?
| 18. april 2008 | Slovenija | Jure
Primer:
Borut Bohanec, ki ga je v slovenskih medijih mogoče opaziti kot vidnejšega zagovornika GSO, med komentarji pa se je oglasil tudi v debati, ki se je razvila na razgledih.net. Gospod Bohanec je profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Med drugim pa ga lahko najdemo tudi na spletni strani organizacije AgBioWorld Foundation (med podpisniki njihove peticije). Uradno neprofitne in s samimi svetlimi cilji.
The AgBioWorld community was established in January 2000 by Professor Prakash (dodatek: info o njem na GM Watchu) and Gregory Conko of the Competitive Enterprise Institute…
Competitive Enterprise Institute? Tole je pa od nekje znano… Ah, to je tisti “free-market, minimal government think tank”, ki nas je pred kratkim prepričeval, da je CO2 življenje, globalno segrevanje pa plod neznanstvene histerije. Še prej so trdili, da škodljivost pasivnega kajenja ni dokazana.
While in Australia Conko admitted to journalist Bob Burton that CEI takes funding from Monsanto. Conko and CEI, it may be remembered, co-founded CS Prakash’s AgBioWorld campaign. Vir
Nič manj razvpita ni sama organizacija AgBioWorld, ki je na primer igrala ključno vlogo v škandalu diskreditacije profesorja z univerze Berkeley, ki je preučeval “onesnaženost” mehiških vrst koruze z GS vrstami.
The central co-ordinator of the attacks has been C.S. Prakash, who is a professor of Plant Molecular Genetics at Tuskegee University, Alabama, and who runs the AgBioWorld Foundation. AgBioWorld was co-founded by an employee of the Washington-based right-wing think tank Competitive Enterprise Institute.
…
Both have or have had links with the Department of Plant and Microbial Biology at Berkeley that entered into a $25 million deal with Novartis (now Syngenta), a deal that was opposed by Chapela. “It became a very big scandal and they cannot forgive that,” says Chapela. Celoten članek o aferi
Torej, koga poslušati, komu verjeti? Just Google it!
GSO: da, ne, mogoče?
| 18. april 2008 | Razno | Jure
Vprašanje gensko spremenjenih organizmov je za politologa izvrstno področje; imate vse: nepregledno število interesov in pogledov, skrite in manj skrite, znanost na eni in drugi strani, kompleksna pravna vprašanja, trk med milijarde in milijarde vredno industrijo in revnimi mehiškimi kmeti, strateške premisleke…
V tej godlji se seveda ni lahko znajti. Po eni strani seveda nočete obveljati za zaviralca presvetlega napredka, kot tovariš tistih, ki si v strahu pred brezžičnim ruterjem v vaši delovni sobi natikajo na glavo aluminijasto folijo… a po drugi strani veste, da ljudem in podjetjem pač ne gre brezpogojno verjeti, ko gre za milijarde in dolgoročne (strateške) interese. Ko se vprašanje GSO še neizogibno poveže predvsem s korporacijo, kot je Monsanto, kjer lahko izjavo o korporativni odgovornosti mirne duše uvrstimo na predal “fikcija”, poročilo o korporativnem državljanstvu pa bi znali zaupati samo Le Carreju, odgovori ne morejo biti lahki.
Lahko so samo partikularni - kakšen je moj interes oziroma interes moje države? Meni kot kupcu z relativno zadostno kupno močjo GS hrana ne prinaša ničesar. Za moje potrebe lahko kupim dovolj konvencionalno pridelane hrane, lahko si privoščim hrano, ki je pridelana na biološki način. Tehtanje med potencialnimi tveganji in potencialnimi prednostmi se pri meni, kot pri večini pripadnikov (relativno) razvitega sveta, pač ne izide. Epidemija debelosti v razvitem svetu priča, da nam hrane količinsko ne manjka; morda je čas, da se vprašamo, kaj jemo, postavimo kakovost pred količino.
Slovenci, ki imamo skoraj vsi na podeželju starše, sorodnike, prijatelje, … imamo pri tem prednost; vemo, da je piščanec, ki je prosto tekal po travi, drugačnega okusa, vonja in strukture kot tisti, ki ga kupimo v bližnji trgovini. Zares dobre tradicionalne nedeljske juhe ni mogoče skuhati iz katerekoli govedine. Vemo, da pri jabolku ni najpomembnejša popolna oblika in velikost. Tak je pogled z moje perspektive.
Kaj pa pogled iz slovenske? Hja, ne bom se razglašal za agro strokovnjaka, a takole common sense mi pravi, da slovensko kmetijstvo v dirki s francosko, poljsko, ameriško… agroindustrijo nima nobenih možnosti. Ekonomije obsega preprosto opravijo svoje… Vse dokler se gremo tekmovanje po količini, donosu na hektar, izplenu mleka na kravo… Zgodba pa se verjetno lahko spremeni, če se pred količno postavi kakovost. Morda bi v tem pogledu pred uvajanjem GSO veljalo iti po poti naših avstrijskih sosedov, ki načrtno spodbujajo okolju prijaznejše kmetovanje. In tako se zgodi, da kupite bio jogurt Ljubljanskih mlekarn, v njem pa avstrijsko mleko.
V tej poti je seveda ključnega pomena brading, diferenciacija. Potrebno je prodati hrano kot slovensko, kot drugačno, kot “boljšo”, izkoristiti avtohtone slovenske vrste, ki jih drugje pač ni. V času, ki se nam obeta, ko bo očitno semena (in še marsikaj) nadzorovala peščiča globalnih korporacij, v času globalne uniformnosti, se bo morda splačalo biti drugačen. Govedo redijo marsikje, a le za Kobe beef je mogoče postaviti nesramno visoko ceno. Isto za bordojca, vodo Evian, finski kruh…
GSO: da, ne, mogoče? Ne vem. Vem pa, da želim ohraniti izbiro, izbiro zame kot potrošnika in izbiro za pridelovalce. Bi kupil GS hrano v Mercatorju? Ne, hvala.
Zanimive povezave 04/17/2008
| 17. april 2008 | | Jure
-
- Lecture by Mark Pesce at the Australian Film Television and Radio School about the future of TV distribution in the age of P2P networks. - post by juremes
Loading ...
