Arhiv
Okrogla miza, ki je ne gre zamuditi
| 14. april 2008 | Razno | Jure
Finance danes:
Država, kjer uspevajo goljufi in blazneži
Vabilo iz iste hiše:
Okrogla miza z najuspesnejsimi Slovenci v zivo!
Khm
Je dohodkovna neenakost za ljudi pomembna?
| 14. april 2008 | Svet | Jure
V mednarodni raziskavi International Social Survey Programme iz leta 1999 so ljudi povprašali, kakšna bi naj bila porazdelitev dohodkov v njihovi državi. Na voljo so imeli naslednje možnosti:
V večini držav je manjšina, približno 20 %, izbrala možnosti A, B, C, večina pa D in E (največ D).
Vrtec
| 13. april 2008 | Razno | Jure
Saj ne pravim, da ni jako zabavno, mestoma z elementi pristnega nadrealizma in neizogibnih vzklikov “pa saj to ne more biti res!”.
Saj ne pravim, da se ne prileže v tem vremenu, ki nam kvari vikende in nas poseda za računalnik.
Saj ne pravim, da lastna produkcija “afer” v času, ko se politika šele pripravlja na veliko igro, ni pripravna popestritev.
Saj ne pravim, da pogled na statistiko obiska ni zanimiv.
Ampak meni se s takimi igrami takoooooooo in prav zares ne da ukvarjati. Just grow up, for Christ sake! Tole je že čisti vrtec.
“Mamiiiii, un mi je pa sloki prst pokazal…”
Tole je tudi zadnje, kar bo moja malenkost o tem še povedala. Nazaj k resnejšim temam; preden se sesuje še tisti drobec kredibilnosti. Upam…
P.S.
Ali bi jaz objavil tiste fotografije? Ne, ne bi, saj me Rado Pezdir (ali Ana Jud) kot oseba niti najmanj ne zanima. Stvar se mi preprosto ne zdi “newsworthy”. Toda DD pač ni samo moj osebni blog; “user-generated content” nedvomno krepi njegovo pestrost, a to hkrati pomeni, da je nadzora pač manj. Vse, kar se objavi, pač ni slika mojih pogledov, predstav, vrednot… V tem pa je tudi bistvo in čar (ali past) odprtega sodelovanja.
Svašta
| 11. april 2008 | Slovenija | Jure
Komentar je odveč.
Otroci Petra Jambreka sledijo zgledu svojega očeta, ki je (so)ustanovitelj številnih zavodov, inštitutov in fakultet. Vseh šest otrok, med njimi tudi desetletnik, je namreč ustanovilo Inštitut za razvoj medijske kulture. Kot nam je v njihovem imenu povedal eden od bratov, Primož Jambrek, konkretnih načrtov delovanja zavoda še nimajo, namen družinskega projekta pa je ustvariti nekakšno zaledje za morebitno prihodnje delo. Vir
Pojasnilo
| 11. april 2008 | Razno | Jure
Kot administrator spletnega mesta DD odločno zanikam očitke, da je DD (in, kolikor sem seznanjen, s tem spletnim mestom povezane osebe), “vdrl” v katerikoli računalniški sistem. V življenju je moji malenkosti uspelo “vdreti” samo v NLB-jevo pikapolonico in od tam pobrati drobiž za bonbone.
Go, Pengovsky!
| 10. april 2008 | Slovenija | Jure
Carsko. Zlasti izbira komada pri SLS ne bi mogla bolje zadeti. Čakamo bis!
P.S. Avtor je žal pozabil na Liberalce, ki grozijo, da bodo za vedno spremenili slovensko politično pokrajino. V kolikor se bo vendarle odločil popraviti to neznansko napako, svetujem Britney Spears “Ooops, I did it again” ali kaj iz neprecenljive zakladnice benda Milli Vanilli (More Than You’ll Ever Know?).
Mercator brani svojo blagovno znamko
| 7. april 2008 | Slovenija | Jure
Mercator je v slovenskih medijih objavil več strani celostranskih oglasov. Zagotovo ni bilo poceni. Vprašanje: čemu in zakaj naš največji trgovec namenja nemalo denarja za oglase, ki za povrhu še niso neposredno prodajni?
Oglasi niso prodajni, zelo pa spominjajo na nekatero drugo akcijo, ki jo pred leti, na vrhuncu neke druge afere, sprožil novogoriški Hit (”zakaj ubiti kokoš, ki nese zlata jajca”). Mercator ima vsaj malo podoben problem, saj se je znašel v samem središču protitajkunske in protiinflacijske gonje slovenske politike in vsevednih znalcev, kar se nedvomno pozna na blagovni znamki.
Čeprav je seveda logično, da bodo mediji in potrošniki pri dvigovanju cen najprej pogledali k največjem trgovcu, je vseeno zanimiv neverjeten mir, ki so ga bili glede tega deležni konkurenti. Domnevno neupravičeno dvigovanje cen se lepi skoraj izključno na Mercator, Spar in Tuš stojita povsem ob strani. Vprašanja, zakaj konkurenti niso izkoristili domnevnega neupravičenega dviga cen za dvigovanje tržnega deleža, si resno ne zastavlja nihče. Ker odgovor ni všečen?
Verjetno; za protitajkunsko obseden del slovenske politike mlatenje po Šparu in Tušu pač ni koristno, saj se njun lastnik ne imenuje Boško Šrot; za vseznalce, ki ob vsakem novem problemu vedno znova priletijo z “saj smo vam rekli”, so prepreke drugje; če ste največji borec za tuja vlaganja od Pirana do Murske Sobote, seveda ne morete preveč naglas vpiti, kakšna svinjarija je to, da tuji trgovec in domači self-made man neupravičeno dvigujeta cene in izkoriščata slovenske potrošnike. Ta del je potemtakem bolje pozabiti in več govoriti o simbolu slovenskega nacionalnega interesa.
Mercator pa ima ob tem problem. Skrbno negovana in načrtovana blagovna znamka z dosledno in jasno prepoznavno vsebino (”v Mercatorju kupujem, ker dobim kakovostne slovenske izdelke, ker s tem podpiram domačo industrijo…”) gre počasi po poti, ki njenim načrtovalcem ne more biti všeč. Od “ponudnika kakovostnih slovenskih izdelkov” do “izkoriščevalca slovenskih potrošnikov” je lahko zelo kratka pot. Oglaševalska akcija, usmerjena predvsem v prikaz Mercatorjevega družbenega pomena, je zato logična. Prikazovanje “malih ljudi”, ki tvorijo ta sistem, deluje kot kontrapunkt tajkunom in “monopolistom”. Oglasi tako pravijo “Mercator ni Boško Šrot, Mercator smo mi, ki v njem delamo. Če bojkotirate Mercator, bomo najprej dobili po glavi mi.”
V tem pogledu so še tako drage oglaševalske kampanje poceni, saj je kasnejše odstranjevanje blata, ki se je prilepi na blagovno znamko, v vsakem pogledu dražje. Zanimivo bo opazovati, ali bo Mercator s tem nadaljeval, in morda nekoč nekatere posebej hrabre branilce pred “monopolisti iz Mercatorja” in “roparskimi baroni iz Laškega” povabil, da svoje teze dokažejo tudi na sodišču.
Dva utrinka slovenskega polit-ekonomskega diskurza
| 7. april 2008 | Slovenija | Jure
Primer A:
Delavci, molzejo vas kučani in janše
Aleluja, našli smo brezrazredno utopijo, kjer se delavci in kapitalisti družno borijo proti skupnemu sovragu. To še socializmu ni uspelo! (Hm, pa že kar nekaj časa sem prepričan, da bi današnji mladoekonomisti in umi iz Financ pred par desetletji delali krasne kariere kot komunajzarska avantgarda).
Primer B:
…povampirjenih novopečenih kapitalistov…spor med banditi…roparski baroni v Kopru in Laškem ter monopolisti* v Mercatorju Vir
Kolega na IM: “the return of the primitives”. Dodajam: sveta preproščina nikoli ne crkne.
* “Mercator ima na slovenskem nabavnem trgu izdelkov vsakdanje porabe med 24- in 26-odstotni delež, je ugotovila svetovalna hiša AT Kearney Svetovanje. Analizo je naročil Mercator. Spomnimo, konec marca je Mercator objavil tudi študijo družbe Valicon, ki je ugotovila, da je imel najboljši sosed pri prodaji izdelkov vsakodnevne porabe na drobno lani po različnih ocenah neodvisnih raziskovalnih agencij med 34,9- in 37-odstotni tržni delež.” Vir
Ni, kaj, zanimiv “monopolist”. Če je potreba, se lahko tudi s termini opleta kot krava z repom; kjer pač v danem trenutku zasrbi.
Zares me mika, zares!
| 3. april 2008 | Slovenija | Jure
Kocka je padla. Padala je že nekaj časa, kar pozornim bralcem teh zapisov najbrž itak ni moglo uiti. Če se gremo politični punditry, strankarskih simpatij pač ni mogoče ali zaželeno dolgo skrivati. Odločitev, da simpatizerstvo tudi formaliziram, kljub temu ni bila povsem lahka. Drugače v krajih, kjer je politika po ljudski modrosti že od nekdaj sopotnica najstarejše obrti, itak ne gre. Še težje je v teh časih, ko se je delitev na naše in vaše zajedla v vse družbene pore in zaostrila do skrajnosti. Naši in vaši mediji, naši in vaši novinarji, naše in vaše novinarske nagrade, naši in vaši umetniki, naše in vaše fakultete, sindikati,… V takem okolju je vstop v politično stranko podoben tetoviranju; hudiča se zlepa ne moreš več znebiti.
A nekaj je potrebno storiti.
Najlažje bi bilo seveda sedeti na kavču, čakati jesen, potem pa bentiti nad rezultatom. Udobna pozicija, ki navidezno nič ne stane. Udobje, ki si ga po mojem trdnem prepričanju Slovenija ne more več privoščiti. Štiri leta bodo več kot dovolj. Imeli so šanso in jo fenomenalno, spektakularno zaigrali. Še najbolj dobrodušna, desnici naklonjena analiza ne more zaključiti, da je Slovenija danes upravljana, vodena bolje kot prej. Oprostite, ampak zaslužimo si več.
Zakaj Zares? Mnogo razlogov; malo zaradi tega, ker me Borut pač nikoli prav zares ni uspel prepričati. Čeprav bi ga v vsakem trenutku in brez oklevanja postavil pred Janšo, že zaradi upanja, da prinaša manj tiste oblastniške arogance, preračunljivega političnega cinizma, sem hkrati prav tako vesel, da Borut ni edina možnost, ki je na voljo nekoliko bolj levo usmerjenemu volivcu. Da je odločitev pravilna, redno potrjuje lokalni krožek kvazi libertarcev, ki se že nekaj časa prav patološko ukvarja z Zaresom in njegovim predsednikom. Če kvazi libertarce, od razgledov, največje živeče slovenske žurnalistke do tistega spletnega publicista, ob Zaresu popade jako zabavna izguba še tiste malenkosti razsodnosti, je odločitev nedvomno pravilna.
Tako, pa je zunaj. Ostanite še najprej z nami. Vse neumnosti, zdrsi in morebitne svetle točke pa so seveda še vedno povsem in samo moje, strankarska izkaznica gor ali dol.
LP,
Jure
Populistična
| 3. april 2008 | Slovenija | Jure
a upravičena primerjava.
Na podlagi novele zakona o NSVS in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja bo v petkovem uradnem listu in v sobotnih časopisih objavljen javni poziv za dodelitev subvencij. Državni proračun za ta namen predvideva 3,65 milijona evrov sredstev, subvencija pa bo znašala 300 evrov na družinskega člana letno.
Minister za pravosodje Lovro Šturm je predstavil delovni osnutek zakona o povračilu premoženjske škode iz časa 2. svetovne vojne. Pričakujejo, da bo odškodninske zahtevke vložilo 100.000 od 150.000 upravičencev, to pa bi po ocenah ministrstva skupno znašalo 600 milijonov evrov.
Prioritete so jasne.
Loading ...
