Arhiv
The Big Squeeze: Tough Times for the American Worker
| 21. april 2008 | Svet | Jure
The Big Squeeze: Tough Times for the American Worker se imenuje knjiga Stevena Greenhousa. The New York Times je objavil odlomek, ki ga je vredno prebrati.
ONE OF THE LEAST EXAMINED but most important trends taking place in the United States today is the broad decline in the status and treatment of American workers — white-collar and blue-collar workers, middle-class and low-end workers — that began nearly three decades ago, gradually gathered momentum, and hit with full force soon after the turn of this century. A profound shift has left a broad swath of the American workforce on a lower plane than in decades past, with health coverage, pension benefits, job security, workloads, stress levels, and often wages growing worse for millions of workers.
That the American worker faces this squeeze in the early years of this century is particularly troubling because the squeeze has occurred while the economy, corporate profits, and worker productivity have all been growing robustly. In recent years, a disconcerting disconnect has emerged, with corporate profits soaring while workers’ wages stagnated.
Debata o GSO - koga poslušati, komu verjeti?
| 18. april 2008 | Slovenija | Jure
Primer:
Borut Bohanec, ki ga je v slovenskih medijih mogoče opaziti kot vidnejšega zagovornika GSO, med komentarji pa se je oglasil tudi v debati, ki se je razvila na razgledih.net. Gospod Bohanec je profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Med drugim pa ga lahko najdemo tudi na spletni strani organizacije AgBioWorld Foundation (med podpisniki njihove peticije). Uradno neprofitne in s samimi svetlimi cilji.
The AgBioWorld community was established in January 2000 by Professor Prakash (dodatek: info o njem na GM Watchu) and Gregory Conko of the Competitive Enterprise Institute…
Competitive Enterprise Institute? Tole je pa od nekje znano… Ah, to je tisti “free-market, minimal government think tank”, ki nas je pred kratkim prepričeval, da je CO2 življenje, globalno segrevanje pa plod neznanstvene histerije. Še prej so trdili, da škodljivost pasivnega kajenja ni dokazana.
While in Australia Conko admitted to journalist Bob Burton that CEI takes funding from Monsanto. Conko and CEI, it may be remembered, co-founded CS Prakash’s AgBioWorld campaign. Vir
Nič manj razvpita ni sama organizacija AgBioWorld, ki je na primer igrala ključno vlogo v škandalu diskreditacije profesorja z univerze Berkeley, ki je preučeval “onesnaženost” mehiških vrst koruze z GS vrstami.
The central co-ordinator of the attacks has been C.S. Prakash, who is a professor of Plant Molecular Genetics at Tuskegee University, Alabama, and who runs the AgBioWorld Foundation. AgBioWorld was co-founded by an employee of the Washington-based right-wing think tank Competitive Enterprise Institute.
…
Both have or have had links with the Department of Plant and Microbial Biology at Berkeley that entered into a $25 million deal with Novartis (now Syngenta), a deal that was opposed by Chapela. “It became a very big scandal and they cannot forgive that,” says Chapela. Celoten članek o aferi
Torej, koga poslušati, komu verjeti? Just Google it!
GSO: da, ne, mogoče?
| 18. april 2008 | Razno | Jure
Vprašanje gensko spremenjenih organizmov je za politologa izvrstno področje; imate vse: nepregledno število interesov in pogledov, skrite in manj skrite, znanost na eni in drugi strani, kompleksna pravna vprašanja, trk med milijarde in milijarde vredno industrijo in revnimi mehiškimi kmeti, strateške premisleke…
V tej godlji se seveda ni lahko znajti. Po eni strani seveda nočete obveljati za zaviralca presvetlega napredka, kot tovariš tistih, ki si v strahu pred brezžičnim ruterjem v vaši delovni sobi natikajo na glavo aluminijasto folijo… a po drugi strani veste, da ljudem in podjetjem pač ne gre brezpogojno verjeti, ko gre za milijarde in dolgoročne (strateške) interese. Ko se vprašanje GSO še neizogibno poveže predvsem s korporacijo, kot je Monsanto, kjer lahko izjavo o korporativni odgovornosti mirne duše uvrstimo na predal “fikcija”, poročilo o korporativnem državljanstvu pa bi znali zaupati samo Le Carreju, odgovori ne morejo biti lahki.
Lahko so samo partikularni - kakšen je moj interes oziroma interes moje države? Meni kot kupcu z relativno zadostno kupno močjo GS hrana ne prinaša ničesar. Za moje potrebe lahko kupim dovolj konvencionalno pridelane hrane, lahko si privoščim hrano, ki je pridelana na biološki način. Tehtanje med potencialnimi tveganji in potencialnimi prednostmi se pri meni, kot pri večini pripadnikov (relativno) razvitega sveta, pač ne izide. Epidemija debelosti v razvitem svetu priča, da nam hrane količinsko ne manjka; morda je čas, da se vprašamo, kaj jemo, postavimo kakovost pred količino.
Slovenci, ki imamo skoraj vsi na podeželju starše, sorodnike, prijatelje, … imamo pri tem prednost; vemo, da je piščanec, ki je prosto tekal po travi, drugačnega okusa, vonja in strukture kot tisti, ki ga kupimo v bližnji trgovini. Zares dobre tradicionalne nedeljske juhe ni mogoče skuhati iz katerekoli govedine. Vemo, da pri jabolku ni najpomembnejša popolna oblika in velikost. Tak je pogled z moje perspektive.
Kaj pa pogled iz slovenske? Hja, ne bom se razglašal za agro strokovnjaka, a takole common sense mi pravi, da slovensko kmetijstvo v dirki s francosko, poljsko, ameriško… agroindustrijo nima nobenih možnosti. Ekonomije obsega preprosto opravijo svoje… Vse dokler se gremo tekmovanje po količini, donosu na hektar, izplenu mleka na kravo… Zgodba pa se verjetno lahko spremeni, če se pred količno postavi kakovost. Morda bi v tem pogledu pred uvajanjem GSO veljalo iti po poti naših avstrijskih sosedov, ki načrtno spodbujajo okolju prijaznejše kmetovanje. In tako se zgodi, da kupite bio jogurt Ljubljanskih mlekarn, v njem pa avstrijsko mleko.
V tej poti je seveda ključnega pomena brading, diferenciacija. Potrebno je prodati hrano kot slovensko, kot drugačno, kot “boljšo”, izkoristiti avtohtone slovenske vrste, ki jih drugje pač ni. V času, ki se nam obeta, ko bo očitno semena (in še marsikaj) nadzorovala peščiča globalnih korporacij, v času globalne uniformnosti, se bo morda splačalo biti drugačen. Govedo redijo marsikje, a le za Kobe beef je mogoče postaviti nesramno visoko ceno. Isto za bordojca, vodo Evian, finski kruh…
GSO: da, ne, mogoče? Ne vem. Vem pa, da želim ohraniti izbiro, izbiro zame kot potrošnika in izbiro za pridelovalce. Bi kupil GS hrano v Mercatorju? Ne, hvala.
Zanimive povezave 04/17/2008
| 17. april 2008 | | Jure
-
- Lecture by Mark Pesce at the Australian Film Television and Radio School about the future of TV distribution in the age of P2P networks. - post by juremes
Pod-poštenjak bi vojsko
| 17. april 2008 | Slovenija | Jure
Marjan Podobnik bi na mejo poslal vojsko
… in ta model je bil včasih podpredsednik vlade. Rad bi imel Drnijeve živce.
Ne nas mučiti s prenesenim pomenom, mi smo NSi!
| 16. april 2008 | Slovenija | Jure
V NSi so se danes odzvali na besede Jožeta Činča v torkovi oddaji Piramida na TV Slovenija, da je prvi, “ki bi bil za odstrel” minister Andrej Bajuk, nato pa Lovro Šturm in vsi ostali. Kot so v sporočilu za javnost zapisali v NSi, gre v tem primeru za “sovražen govor, ki presega vse norme demokratičnega govora”. Vir
Iskrene čestitke
| 16. april 2008 | Svet | Jure
Džon, jaz bi bil pa tvoj pr’jatu…
Hedge fund manager John Paulson of Paulson & Co. took home $3.7 billion last year, making him the biggest earner in the industry, according to Alpha Magazine. Vir
IHT:
Hedge fund managers have redefined notions of wealth in recent years. And the richest among them are redefining those notions once again.
Their unprecedented and growing affluence underscores the gaping inequality between the millions of Americans facing stagnating wages and rising home foreclosures and an agile financial elite that seems to thrive in good times and bad. Such profits may also prompt more calls for regulation of the industry.
Even on Wall Street, where money is the ultimate measure of success, the size of the winnings makes some uneasy. “There is nothing wrong with it — it’s not illegal,” said William Gross, the chief investment officer of the bond fund Pimco. “But it’s ugly.”
…Since 1913, the United States witnessed only one other year of such unequal wealth distribution — 1928, the year before the stock market crashed, according to Jared Bernstein, a senior fellow at the Economic Policy Institute in Washington. Such inequality is likely to impede an economic recovery, he said.
“For a recovery to be robust and sustainable you can’t just have consumer demand at Nordstrom,” he said. “You need it at the little shop on the corner, too.”Vir
Regresija
| 16. april 2008 | Slovenija | Jure
Začnimo pri nacionalni televiziji, ki je z izgovorom premajhne gledanosti ukinila oddaje, kot sta bili Izza odra in Aritmija, in iz Dnevnika skoraj povsem izgnala kulturo.
Primerjava kulturnih strani nekaterih uglednih evropskih časopisov in tistega, kar bralcem ponujajo slovenski, je slab vic. Dobili pa smo Total tedna in Slovenski tednik.
O tegobah slovenskih filmarjev je bilo povedanega že precej, piko na i pa dodajajo najnovejše težave festivala Kino Otok. V igri je “ubornih”10.000 evrov.
Vrata je zaprl Kinodvor.
O prodaji razmišljajo tudi lastniki Ambasade Gavioli, ki je Slovenijo postavila na svetovni zemljevid sodobne elektronske glasbe. Baje bi naj tam stal nov center neke trgovske verige. Pove vse, kajne?
A bistvo problema ni v tem, da se stvari ukinjajo in zapirajo - nič ni večno - problem je večji, ker za njimi ostane samo popolna praznina, puščava. Ukinete eno oddajo in s tem praktično ukinete vso medijsko prisotnost določenih glasbenih zvrsti. Zaprete en klub in izginete iz prve lige elektronske glasbe, od danes na jutri.
Statistika nas preprečuje, da smo vedno bolj premožni, a hkrati ni mogoče spregledati siromašenja na nekaterih drugih področjih.
Monsanto vs. ameriški kmetje
| 15. april 2008 | Svet | Jure
Odličen članek iz Vanity Faira o podjetju Monsanto - nastanku, razvoju, poslovnih taktikah, zgodovini onesnaževanja in, seveda, genetsko spremenjeni hrani (semenih).
Scenes like this are playing out in many parts of rural America these days as Monsanto goes after farmers, farmers’ co-ops, seed dealers—anyone it suspects may have infringed its patents of genetically modified seeds. As interviews and reams of court documents reveal, Monsanto relies on a shadowy army of private investigators and agents in the American heartland to strike fear into farm country. They fan out into fields and farm towns, where they secretly videotape and photograph farmers, store owners, and co-ops; infiltrate community meetings; and gather information from informants about farming activities. Farmers say that some Monsanto agents pretend to be surveyors. Others confront farmers on their land and try to pressure them to sign papers giving Monsanto access to their private records. Farmers call them the “seed police” and use words such as “Gestapo” and “Mafia” to describe their tactics.
Apdejt:
In še povezava na dokumentarec The World According to Monsanto (Google Video), ki ga je za ARTE posnela Marie-Monique Robin.
Zanimive povezave 04/14/2008
| 14. april 2008 | | Jure
-
The Attack on Rudi Dutschke: A Revolutionary Who Shaped a Generation
Rudi Dutschke was the best known and most charismatic of Germany’s 1968 student leaders. Forty years ago, a right-wing house painter shot him three times — and he became the symbol of a generation.
Loading ...
