Družinski zakonik: resnice o cepljenju, vegetarijancih in otrocih na Mercatorjeve Pike
1. ZAKAJ JE TAKO POMEMBNO, KAKŠNA JE DEFINICIJA DRUŽINE?
ISKRENA NERESNICA: Definicija je pomembna. Odraža naš temeljni odnos do stvari. Za vsakega otroka bi si morali želeli, da ima ljubečega očeta in ljubečo mamo. Otrokom, ki so prikrajšani že zaradi razhoda staršev (tudi tisti v istospolnih družinah), bi morali čim bolj olajšati to prikrajšanost, napačno pa je, če to prikrajšanost označimo kot normalno, kar uvaja Družinski zakonik. Čeprav naj bi bila definicija vključujoča, pa v določenih situacijah otroka prikrajša za enega od staršev.
RESNICA O ZAkoniku: Družinski zakonik družino definira kot “življenjsko skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.” Ta definicija je vključujoča in vsakemu otroku zagotavlja družino. Vključuje tako dvostarševske, enostarševske, rejniške kot tudi istospolne in reorganizirane družine. Otrok ni dopustno segregirati na tiste, ki živijo v normalnih in tiste, ki živijo v nenormalnih družinah, ampak jim je potrebno zagotoviti normativno ureditev, ki ne bo diskriminatorna glede na obliko družine. Zakon nobenega otroka za nič ne prikrajša, posebej ne v enostarševskih družinah, saj jim na simbolni ravni podeljuje ime družina, ki ga po starem zakonu nimajo. Za enega od staršev morda kakšnega otroka prikrajša življenje, zato mora država z zakonodajo te otroke še dodatno zaščititi.
2. ZAKONSKE, ZUNAJZAKONSKE IN HOMOSEKSUALNE ZVEZE SO V ZAKONIKU VENDAR LOČENE! V ČEM JE POTEM ZAKONSKA ZVEZA OGROŽENA?
ISKRENA NERESNICA: Štiri ločene kategorije skupnosti parov (zakonska, zunajzakonska, partnerska, zunajpartnerska zveza) vnašajo veliko zmedo in vprašanje pomena. S popolno pravno izenačenostjo zakonske in zunajzakonske, ki je v drugih državah praktično ne poznajo, država nikakor ne spodbuja porok, pri ugotavljanju statusov zunajzakonskih skupnosti pa si nalaga nepotrebno delo. Partnerska (homoseksualna skupnost) v zakoniku sicer nima pravice do poroke in skupne posvojitve, ključni homoseksualni aktivisti pa jasno izrekajo, da je tudi to njihov cilj, Družinski zakonik pa pomemben korak na tej poti. Upravičeno lahko domnevamo, da bo zaradi te zakonske permisivnosti število zakonskih zvez še upadlo.
RESNICA O ZAkoniku: Nasprotnikov zakonika že od vsega začetka ne motijo zgolj pravice istospolnih partnerjev, ampak jih moti tudi to, da imajo neporočeni pari enake pravice kot poročeni. Njihov namen torej ni le zaustaviti tek časa, ampak čas želijo vrniti v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Nevladne organizacije s področja pravic istospolno usmetjenih nikoli niso izrekle, da je cilj Družinskega zakonika poroka, ampak so cilj enake socialne pravice med partnerjema in zaščita otrok, ki v istospolnih družinah že živijo.
3. ALI BODO ISTOSPOLNI PARI RES LAHKO POSVOJILI SAMO PARTNERJEVEGA BIOLOŠKEGA OTROKA?
ISKRENA NERESNICA: Ne. V Družinskem zakonik ni nikjer uporabljen izraz »biološki« otrok. V 217. členu je zapisano: (1) Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. Ker je v 5. členu zakonika partnerska skupnost pravno popolnoma izenačena z zakonsko skupnostjo, to pomeni, da lahko istospolna oseba posvoji otroka svojega partnerja. Kako ta pride do otroka – s tem se zakonik ne ukvarja.
RESNICA O ZAkoniku: Res je, da se zakonik ne ukvarja s tem, kako kdo pride do otroka, čeprav na drugem mestu nasprotniki zakonika neresnično trdijo, da zakonik uvaja nadomestno materinstvo. Zakon se ukvarja izključno s podeljevanjem pravic že rojenim otrokom. Ker je v zgornji utemeljitvi pravice do posvojitve uporabljen napačen odstavek zakona, naj navedemo pravilnega. Vprašanje posvojitev v istosplnih skupnostih ureja drugi in ne prvi odstavek 217. člena Dzak, ki določa, da istospolna partnerja »ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja.« Torej je za istospolna partnerja izrecno prepovedano, da bi skupaj posvojila tretjega otroka, kar pomeni, da bodo v praksi na tej podlagi takorekoč vedno posvojeni biološki otroci ene od partnerk. In zakaj v zakonu ni napisano, da je mogoča posvojitev zgolj biološkega otroka partnerja? Zato, ker bi bilo to izrazito neustavno in v nasprotju z načelom enakosti bioloških in posvojenih otrok. Če si zamislimo primer, ko moški in ženska posvojita otroka in moški nato umre v prometni nesreči, otrokova mama pa spozna drugo žensko, s katero ustvari družino, je jasno, da mora ta otrok imeti pravico do posvojitve s strani socialne mame, ne glede na to, ali je bil v osnovi v družino rojen ali posvojen. Po naši ustavi in družinski zakonodaji je nedopustno diskriminirati otroka glede na katerokoli osebno okoliščino, otrok je otrok in mora v enakih življenjskih situacijah imeti enake pravice.
4. ALI DRUŽINSKI ZAKONIK RES ODPIRA VRATA ZA NADOMESTNA MATERINSTVA IN OBMP?
ISKRENA NERESNICA: Ne neposredno v Sloveniji, lahko pa v tujini, saj bo postopek posvojitve s strani obeh partnerjev bistveno lažji, kot je bil do sedaj, ko je bila potrebna dolga pot preko sodišč. Lahko se bodo tudi pojavili novi pritiski za izenačevanje na področju dostopnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi istospolnim parom. Argument bo tudi: zakaj bi v Sloveniji nekaj prepovedovali, če to tako ali tako ne velja za premožnejše, ki svoje interese lahko uveljavijo v tujini. Ureditev iz družinskega zakonika bo tako prej ali slej izpadla kot diskriminatorna do manj premožnih slojev.
RESNICA O ZAkoniku: Nikakor ne. Postopek posvojitve s strani enega od partnerjev bo popolnoma enak kot je bil doslej, celo več, o posvojitvah bo po novem odločalo sodišče, medtem ko sedaj o njih odločajo Centri za socialno delo. Argument o pritisku tujih ureditev na slovensko pravo je neutemeljen, saj Družinksi zakonik na postopke priznavanja tujih sodnih odločb o posvojitvah nima vpliva, v ničemer pa tudi ne vpliva na odločitev katerekoli osebe v Sloveniji, da otroka posvoji v tujini ali da se v tujini umetno oplodi. Družinski zakonik seveda v ničemer ne vpliva na tuje ureditve, ki takšne posege dovoljujejo.
5. ALI MI PO NOVEM ZAKONIKU RES LAHKO VZAMEJO OTROKA, ČE NPR. ODKLANJAM DOLOČENE OBLIKE ZDRAVLJENJA, GA NE CEPIM, SE VEGETARIJANSKO PREHRANJUJEMO …?
ISKRENA NERESNICA: V primeru ogroženosti otrokovega življenja ali zdravja lahko sodišče odredi zdravljenje proti volji staršev. Ob morebitnem nujnem odvzemu otroka starši nimajo možnosti pritožbe, otroka pa lahko centri za socialno delo zaslišijo brez soglasja staršev in jim tudi onemogočijo vpogled v zapisnik. Tako velike pristojnosti in nedefinirani kriteriji ogroženosti odpirajo široko polje možnih zlorab ob lažnih prijavah, zunanjih pritiskih ali samovolji uradnikov. To vprašanje je bilo v javnih razpravah povsem prezrto.
RESNICA O ZAkoniku: Družinski zakonik v 176. členu določa: »Sodišče lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka brez soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje.« Ta člen bo prišel v poštev ob spolnih zlorabah otrok ali ob hudi zdravstveni ali življenjski nevarnosti za otroka. Takšne ekstremne primere, ko je otrok zaradi pomanjkanja pooblastil Centrov za socialno delo umrl, smo pri nas že imeli. Pred slabim letom je v na Dolenjskem umrl otrok, ki je pri desetih mesecih tehtal tri kilograme in pol, torej je imel težo novorojenčka. Glede prstojnosti, ki centrov za socialno delo, da se lahko z otrokom pogovori tudi brez soglasja staršev ni nobenega dvoma, da to velja le v primeru utemeljenega suma spolne zlorabe otrok, ko starši otroku preprečujejo pogovor z strokovnjakom, otroci pa so tako zastrašeni, da jih je mogoče zaščititi le z zaupnim pogovorom.