Arhiv
links for 2006-06-28
| 28. June 2006 | | Jure
Tožite!
| 28. June 2006 | | Jure
“Osebe, ki so bile neupravičeno posnete v slačilnicah blagovnice Emporium, imajo možnost vložiti odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega dejanja trgovine,” meni odvetnik Aleksander Čeferin. Vir
Sicer ne vem, kako boste dokazali, da ste vi tista oseba (?), a… tej hohštaplerski štacuni, ki prodaja lansko modo za letošnje cene privoščim vsako tožbo. Kazen mora biti vzgojna.
Holophonic sound
| 28. June 2006 | | Jure
Slušalke na glavo in klik na to povezavo.
Joschka gre
| 28. June 2006 | | Jure
Joschka Fisher, nekdanji nemški zunanji minister in šef Zelenih, gre učit na Princeton. Na forumu, ki so ga organizirali pri Center for Strategic and International Studies, je imel zelo dober (po)govor o globalnih izzivih (Iran, Kitajska, Indija…) in ameriško-evropskih odnosih.
In the end, Fischer told America exactly where we can find a new transatlantic consensus. Where the old consensus was based on a common view of an external Soviet threat and the need for a united external policy, the next consensus must be fundamentally different. We “need a common strategic understanding,” says Fischer–an understanding that in order to integrate 1.3 billion Chinese and 1.1 billion Indians into the global economy, our own economies must change, starting with energy. From that foundation, then, we can address the Middle East and Russia with confidence.
links for 2006-06-27
| 27. June 2006 | | Jure
Blair’s Big Brother Legacy
| 27. June 2006 | | Jure
“If you will not fight for the right, when you can easily win without bloodshed, if you will not fight when your victory will be sure and not so costly, you may come to the moment when you will have to fight with all the odds against you and only a precarious chance for survival. There may be a worse case. You may have to fight when there is no chance of victory, because it is better to perish than to live as slaves.” Winston Churchill
Vanity Fair o britanskem velikem bratu in zakaj se Churchill verjetno obrača v grobu.
iRed Lite za Apple Remote
| 27. June 2006 | | Jure
Še eno priročna rešitev, ki je namenjena Appleovemu daljinskemu upravljalniku. iRed Lite razširi njegovo uporabnost tudi na druge aplikacije, kot so QuickTime, Keynote, Finder… Obstaja več podobnih rešitev, vendar ima ta pomembno prednost - je brezplačna.
Max
| 27. June 2006 | | Jure
Koristen program za Mac OS X. Max je namenjen pretvorbi avdio CD-jev v številne formate, kot so MP3, Ogg Vorbis, FLAC, AAC, Apple Lossless, Monkey’s Audio, WavPack, Speex, AIFF in WAVE. Ampak nekaj podobnega, čeprav z manjšo podporo formatom, zna tudi iTunes. iTunes pa vam nič ne pomaga, če naletite na datoteko recimo v formatu FLAC. V tem primeru lahko Max uporabite tudi za pretvorbo v druge formate, primerne za iTunes in iPode.
Uporabniški vmesnik je prijazen in enostaven, program je universal binary in izkorišča prednosti Mac OS X (Core Audio).
Competitive sourcing
| 26. June 2006 | | Jure
Nov izraz, ki se ga je potrebno naučiti. The New York Times; The Road from K Street to Yusufiya
Franklin D. Roosevelt’s administration, the very model of big government that the current administration vilifies, never would have trusted private contractors to run the show. Somehow that unwieldy, bloated government took less time to win World War II than George W. Bush’s privatized government is taking to blow this one.
Prihodnost evropskih jedilnikov
| 26. June 2006 | | Jure
V Sloveniji debata o genetsko spremenjeni hrani skoraj ne obstaja. Edino, kar lahko prikličem v spomin na to temo je zaplet, ko so v nekem Žitovem izdelku odkrili prisotnost genetsko spremenjene koruze. Ker gre kljub slovenski ignoranci do dilem glede genetsko spremenjene hrane vseeno za zelo resne zadeve, sem malo pobrskal po internetu. Prihodnosti našega jedilnika se pač splača nameniti vsaj nekaj pozornosti, sploh po izkušnjah z norimi kravami.
V kolikor vas zanima genetsko spremenjena hrana, vas čaka dokaj težka naloga iskanja vsaj približno objektivnih informacij. Na eni strani imate skupine “zelenih”, ki so že po pričakovanjih proti, na drugi več milijard USD vredno industrijo z velikanskim poslovnim potencialom. V takih razmerah se na več področjih, od medijev do sodišč, bije bitka, ki bo odločila, kaj boste jutri jedli.
Dileme o genetsko spremenjeni hrani lahko razdelimo v tri osnovne skupine; učinki na človekovo zdravje, učinki na okolje in ekonomski učinki.
Pa začnimo pri učinkih na človekovo zdravje, kjer nas zanima vprašanje toksičnosti takšne hrane, alergenosti, nepredvidenih učinkov in odpornosti na antibiotike. Verjetno bi pričakovali, da bi po letih od kar je bila genetsko spremenjena hrana uvedena na nekatere trge (zlasti ZDA), imeli na voljo rezultate obširnih raziskav na temo morebitnih učinkov na človeško zdravje. Pa temu ni čisto tako. Dolgoročnejših raziskav sploh ni. Klinični testi? Se ne izvajajo. V ZDA Food & Drug Administration, ki mora recimo potrditi neoporečnost pesticidov, morebitnih učinkov genetsko spremenjene hrane sploh ne preverja. Proizvajalec mora le podati izjavo, da je nova vrsta “substantial equivalent”; politika, ki je rezultat prizadevanj lobista korporacije Monsanto. Torej, če Monsanto uvede novo vrsto genetsko spremenjenega riža, sam izvede preizkuse učinkov, FDA pa mu verjame.
Against this background it is almost incredible, but true, that there have been no peer-reviewed clinical studies on the human health effects of GM food. Instead, when the biotech companies manufacture a new GM product, they compare it with its non-GM counterpart in terms of nutrients, toxins and allergens, and if they allege it to be “substantially equivalent”, they deem it to be safe. Such an assumption would never be allowed in the regulation of pesticides or drugs. It is simply a device to circumvent direct trials of the effects of GM foods on human health, and ensures that GM crops can be patented without even animal testing. Vir
Če imamo na eni strani pomisleke glede varnosti, na drugi industrija obljublja riž z vitaminom A, kar bi lahko milijonom otrok, ki trpijo zaradi pomanjkanja tega vitamina. Kaj pa krompir, ki absorbira manj maščob? Jabolko s cepivom proti virusu, ki povzroča otroško pljučnico? Želite povečati proizvodnjo mleka? Monsanto ima za vas Posilac (TM), genetsko spremenjeno različico hormona somatotropin, ki ga vsak dan vbrizgate kravi (ta različica hormona se množično uporablja čez lužo a je prepovedan v Evropi). Sliši se privlačno (recimo), a pomanjkanje resnih raziskav, ki ni ovrgle pomisleke glede učinkov na zdravje ni.
Podobno je pri učinkih na okolje. Raziskav je presenetljivo malo, zato pa več zgodb, ko se je izkazalo, da so gre za uvajanje sprememb v kompleksnih, odprtih sistemih, kjer so končne posledice sila nepredvidljive. Vprašanje glede okoljskih učinkov se osredotočajo na genetsko onesnaževanje, pojav super-plevela, porabo pesticidov in učinke na divje živali. Industrija trdi, da je mogoče z genetsko spremenjenimi poljščinami, ki so odporne na določen pesticid, zmanjšati porabo drugih, bolj strupenih za okolje. Ista podjetja seveda prodajajo ustrezne pesticide, ki so “kompatibilni” s tako spremenjenimi poljščinami. A nekatere izkušnje niso potrdile oglaševalskih obljub; pojavil se je super-plevel, ki je odporen na najpogosteje uporabljane herbicide. Genetsko spremenjene poljščine ogrožajo pridelovalce, ki se niso odločili za genetsko spremenjeno seme, saj lahko veter ali insekti prenašajo cvetni prah na dolge razdalje. In potem še učinki novih toksinov, ki naj bi ščitili poljščine pred škodljivci, na druge živali.
In na koncu a ne najmanj pomembna so politično-ekonomske dileme; genetsko spremenjeno seme predstavlja mokre sanje biotehnoloških korporacij, saj obljublja izjemne dobičke in nadzor nad pridelavo hrane. Omogoča jim, da dobrino (seme), ki je bila doslej dostopna za nizko ceno ali so ji kmetje pridelali celo sami, spremeni v izdelek, ki ga je mogoče zaščiti s patenti. Podobna zgodba, kot recimo pri vodi, kjer multinacionalke s spretnim marketingom in privatizacijo vodnih virov spreminjajo pitno vodo v dobrino, ki je neprimerno dražja kot je bila doslej. Poraja se vprašanje, ali je res pametno zaupati petim korporacijam, ki lahko s patenti, herbicidi samo za lastno seme in pravnimi sredstvi, obvladujejo pridelavo hrane v neprimerno večji meri kot doslej.
Tesno povezano s tem je vprašanje izbire potrošnikov. Naj bo genetsko spremenjena hrana označena ali ne? Potrošniške organizacije in EU pravijo da, industrija in ZDA menijo, da je to nepotrebno.
EU in evropske države so doslej pri vprašanjih genetsko spremenjene hrane imele precej drugačno stališče kot ZDA. V EU je veljal de facto moratorij na uvoz genetsko spremenjene hrane. Kar 170 evropskih regij in 4.500 manjših področij se je razglasilo za GM-free. Podobno so ravnale tudi nekatere države članice, recimo Madžarska. A Evropska komisija je, tudi pod težo odločitve WTO-ja, ki je letos februarja odločilo, da je EU z moratorijem kršila mednarodna trgovinska pravila, že nekoliko popustila in dopustila gojenje 30 genetsko spremenjenih rastlin. Odločitev WTO-ja, ki je še predmet pritožbe, je v nekaterih državah članica EU naletela na oster odmev. Madžarska je sporočila, da je v njenem interesu, da ostane GM-free. Na popolno nasprotovanje je odločitev naletela tudi v Grčiji in Avstriji ter na Poljskem.
In Slovenija?
Povezave:
Loading ...
