Arhiv
Pogled onkraj propagandne megle
| 25. July 2006 | | Jure
Pravijo, da je čas vojne in čas miru. Mogoče tudi zato velja čas vojne izbrati previdno. Zagotovo se še spomnite tiste, kako je huda ruska zima ustavila Hitlerja. Slab timing, kajne? No, če se greste vojno na Bližnjem vzhodu, vremenski dejavniki ne igrajo takšne vloge. A to ne pomeni, da čas ni pomemben. Če imate možnosti izbire, predlagam poletni čas, ko eno polovico Evropejcev najbolj skrbi, ali je pivo dovolj hladno, drugo polovico pa, kakšno vrsto sladoleda izbrati. Na programu je lahka hrana, lahka zabava in počitek. Vojni dogodki, umiranje, trpljenje v poletni program nekako ne sodijo, še posebej, če nas že več kot tri leta vsak obveščajo o kaosu v Iraku. Sicer pa, ali lahko kaj spremenimo?
Zakaj bi povprečni državljan posvečal pozornost nečemu, če se za to še njegov zunanji minister ne briga niti malo? Zakaj bi Janeza iz Zgornjega Kašlja zanimalo, da je izraelski napad na Libanon evidentno kršenje mednarodnega prava, če njegov zunanji minister o vojni v Libanonu doslej ni bleknil še nič?
Zakaj bi brskal po spletu in mukoma poskušal ločevati vojno propagando od resnice, če se to ne da niti tistim, ki so za to plačani?
Ravno to ločevanje propaganda od resnice je danes izredno težko in zapleteno početje. Zahteva čas in vztrajno iskanje virov. V tej mešanici poletne “lenobe” in medijskega kaosa se propagandisti znajdejo najbolje, saj kratki attention span in novice, ki so posredovane iz bog ve katerih PR-agencij, najhitreje dosežejo želeni učinek.
Kot kaže primer Iraka, še tako dodelana propagandna mašinerija ne zmore lagati v nedogled. Na neki točki milni mehurček pač trči v kruto realnost in maske padejo. Orožja za množično uničevanje ni - laži postanejo evidentne. A gre za spoznanje, ki je prepozno, saj časa ni več mogoče zavrteti nazaj. Kar je, je, a ne?
In tako bo tudi s tokratno vojno. Ko bo zvok orožja potihnil, ko se bodo propagandisti lotili novih nalog, ko bodo redki novinarji še enkrat prebavili servirane informacije, in ko realnosti ne bo mogoče več ubežati, se bodo laži tudi tokrat pokazale v vsej svoji gloriji. A, seveda, takrat bo že prepozno in nepomembno… takrat bodo na programu druga krizna žarišča, tokratni vojni pa se bodo posvečali akademiki.
V kolikor ste se kljub poletni vročini prebili do sem, vam za nagrado ponujam skok v prihodnost. Ko se bo medijska mašinerija ustavila, bo namreč vsem jasno naslednje:
- napad Izraela je bil v nasprotju z mednarodnim pravom
- zajetje dveh izraelskih vojakov s strani Hezbolaha ne more biti opravičilo za napad na suvereno državo in uničevanje njene civilne infrastrukture ter stotine mrtvih, zlasti civilistov; nekaj, kar lahko definiramo kor majhen mejni incident, ne more služiti kot opravičilo za obsežno vojno proti drugi državi
- Izrael incidenta sploh ni poskušal rešiti po mirni poti, kot to zahteva 33. člen Ustanovne listine ZN. Nobenih pogajanj, nobene preiskave dogodkov, poravnave… nič.
- čeprav je zajetje vojakov (ali civilistov) v pogajalske namene nelegalno, to taktiko uporabljata obe strani, tako Hezbolah kot Izraelci
- čeprav je Hezbolah z zajetjem kršil teritorialno suverenost Izraela, je Izrael pred vojno konstantno kršil libanonski zračni prostor
- kaznovanje Libanona kot celote, ker ni razorožil Hezbolaha, je nedopustno, saj je jasno, da šibka libanonska vlada tega ni bila sposobna opraviti. No, sedaj je še manj.
- kljub temu je število aktivnih pripadnikov Hezbolaha od umika Izraelcev iz južnega Libanona stalno upadalo
- od umika Izraela iz južnega Libanona pred šestimi leti do začetka vojne danes Hezbolah ni ubil NITI ENEGA izraelskega civilista
- Iran in Sirija niti pod razno nimata več upravljalskega nadzora nad dejanji Hezbolaha, ki je v južnem Libanonu vse bolj deloval kot klasična populistična stranka z obsežnim političnim aparatom in s socialnimi storitvami. Se manj je bilo zajetje vojakov izvršeno zaradi ukazov iz Teherana/Damaska.
- Hezbolahovo izstreljevanje raket na civilna izraelska naselja je seveda vojni zločin, a nič manj ni vojni zločin uničevanje libanonske civilne infrastrukture, od letališč, mostov, cest… do tovarn, energetskih objektov in vodnih omrežij. Prav tako predstavlja vojni zločin izraelska uporaba nedovoljenega orožja (cluster bombs). Letalski napadi gosto poseljenega Bejruta so vojni zločin brez dvoma.
Tako, to je zaenkrat to. Bi pa na koncu dodal še nekaj, kar mi že nekaj časa leži na duši; v kolikor bo tokratna izraelska avantura v Libanonu slučajno spodbudila novo državljansko vojno med libanonskimi etničnimi skupinami, potem je potrebno celotno izraelsko vodstvo, ki je požegnalo napad, postreliti na mestu. Ne sliši se lepo, a tako pač je.
links for 2006-07-25
| 25. July 2006 | | Jure
Utrujenost
| 25. July 2006 | | Jure
Pri Columbia Journalism Review so se posvetili zanimivemu a razumljivemu pojavu - vojna v Iraku se umika na manj izpostavljene kotičke v medijih. Vest, da je nov napad upornikov zahteval življenja več desetine Iračanov, novi podatki o sistematičnem mučenju s strani ameriške vojske, … še več, dejstvo, da lahko zdaj brez dvoma govorimo o državljanski vojni… niso več udarne novice. Pri CJR že govorijo o “Iraq fatigue”, “pozabljeni vojni”.
Zakaj mediji stanju v Iraku, ki je vse slabše, namenijo vse manj pozornosti? Pri CJR navajajo več razlogov. Prihaja do desenzibilizacija gledalcev, ki svet vse bolj dojemajo kot nasilen film, v katerem sicer zaznamo umiranje, vendar nas to zaradi pogostosti ne prizadene več.
Drug razlog za manjše zanimanje je, da so se ZDA in drugi v Iraku znašli v pat položaju, ko ni več nobenega napredka, stanje zastoja pa ni tako zanimivo.
In še tretje: mediji očitno ne zmorejo nameniti zadostne pozornosti več kriznim žariščem. Dogajanje v Libanonu je preusmerilo njihovo pozornost.
Če sklenem - zgoraj opisano izvrstno demonstrira, kako mediji in pravila delovanja medijskih organizacij konstruirajo realnost. Čeprav morda v Iraku danes umira več ljudi, čeprav so razmere verjetno precej slabše kot pred kakim letom… medijsko poročanje tega ne odraža, saj ga definirajo druga pravila.
.
EDS je mrtva!
| 24. July 2006 | | Jure
Umiranje je trajalo že kar nekaj časa. Hudič je v zadnjih vzdihljajih, čaka se samo še uradna osmrtnica.
links for 2006-07-24
| 24. July 2006 | | Jure
Delo - naprej v preteklost
| 24. July 2006 | | Jure
Od časa do časa v službi preletim Delo, da se seznanim, kako napreduje “uravnoteženje”. Dve opažanji.
V Sobotni prilogi so ponovno začeli objavljati prevode iz Spiegla, kar predstavlja povratek v stare čase in odmik od Milharčičeve politike, da bodo gradili na razvoju lastnih piscev. Hm, očitno varčujejo, al kaj? Ali pa si z današnjim Delom ne želi noben mazati rok?
Ponovno oživljena stran Infoteh, posvečena tehnologijah, je prvovrstna komedija. Časopis, ki želi biti osrednji, si take blamaže ne bi smel privoščiti. Vsak teden avtorji razveselijo bralce s “testom” enega mobilnega telefona in “testom” enega prenosnega računalnika. Zakaj “testom”? Ker v bistvu ne gre za pravi test, bolj za opise specifikacij po receptu xyz ima 1 GB RAM-a, 3,0-GHz procesor… eno samo naštevanje, dolgčas in brez smisla. Ne vem, kdo je urednik Infoteha, a težkega dela nima. Prvi teden opis telefona Nokia N70, naslednji teden Nokia N71… prvi teden Packard Bellov prenosnik, naslednji teden en Dellov mlinček… Avtopilot.
K tej mineštri pridajo še par novic (ni pomembno, če so stare) in kolumno, ki kljub kratkosti nasuje toliko banalnosti in abotnosti, da je preveč še za tako potrpežljive. V zadnji se jim zapiše nekaj takega: “čeprav več kot polovico telefonov, ki jih dobimo v testiranje, predstavljajo Nokiini mobilniki, ti vseeno nimajo tako velikega tržnega deleža” (zapisano po spominu). Jezus in Marija, pa kdo to piše?
Če česar ta svet ne potrebuje, so to “testi” generičnih modelov strojne opreme in mobilnikov. Koga pa zanima, da ima Dell xyxyx 512 MB pomnilnika? Tega imate na internetu za odmet, kakovost testov na kakem Tom’s Harware Guide pa za milijone let presega te, ki jih objavlja Delo. Že itak ne razumem, zakaj revije, kot so Monitor ali Moj Mikro, še vedno pokurijo ogromno strani za teste, a oni imajo vsaj izgovor - so specializirani mediji. Delo tega izgovora nima.
Vse bolj jasno je, da kompanija Slivnik&Jančič nima pojma, kako dvigniti kakovost Dela. Pa bi bilo dovolj samo pogledati drugam. Predlagam The New York Times. Tam se Walt Mossberg niti pod razno ne ukvarja z generičnimi izdelki - piše o stvareh, ki so zanimive, četudi vam za tehnologije skoraj “dol visi”. Mossberg je novinarska zvezda, katerega kritika lahko v prodajnih oddelkih proizvajalcev povzroči preplah.
Tako delajo kakovostni mediji - z novinarskimi zvezdami, ki znajo na zanimiv način pisati o relevatnih temah. Delo pa po novem objavlja specifikacije in prevode iz Spiegla. Juhej!
Blame it on Canada!
| 24. July 2006 | | Jure
Javno mnenje - ZDA vs. Kanada
ZDA
The latest Israel Project poll found that US public support of Israel had risen to 60 percent, up from 45 percent last January, before the election of Hamas. Support for the Palestinians remained at 7 percent in both polls. Vir
Kanada
Leger asked respondents whether they “strongly agreed, somewhat agreed, somewhat disagreed or strongly disagreed with Harper’s support of Israel’s armed intervention in Lebanon?”
Forty-eight per cent of respondents disagreed, 30 per cent of them strongly.
Thirty-five per cent of Canadians polled agreed with Harper, 15 per cent strongly, while 17 per cent did not know or refused to answer. Vir
Irak - državljanska vojna in razpad države
| 24. July 2006 | | Jure
Civil wars are defined as armed conflicts between the government of a sovereign state and domestic political groups mounting effective resistance in relatively continuous fighting that causes high numbers of deaths. This broad definition does not always distinguish civil wars from other forms of political violence, so we often use somewhat arbitrary criteria, like different thresholds of annual deaths, to sort out cases. Depending on the criteria used, there have been about 100 to 150 civil wars since 1945. Iraq is clearly one of them.
The Iraqi Prime Minister, Nouri al-Maliki, meets Tony Blair in London today as violence in Iraq reaches a new crescendo and senior Iraqi officials say the break up of the country is inevitable.
…
| 23. July 2006 | | Jure
Loading ...
