Arhiv
Patria - sinteza
| 15. September 2008 | Slovenija | Jure
Nisem imel več namena, da se ukvarjam s Patrio, toda tole je dobro: Tukaj.
Zakaj bi bil poraz Janše dober tudi za desnico
| 15. September 2008 | Slovenija | Jure
Gregor Golobič je enkrat izjavil, da je bilo dobro, da je LDS leta 2004 izgubila volitve, saj naslednjih zagotovo ne bi več dobila, cena pa bi bila še višja (povzeto po spominu). Isto je danes mogoče reči za SDS in desnico na splošno: četudi morda dobijo letošnje volitve, naslednjih z veliko verjetno ne bodo več, katastrofa pa bo takrat mnogo večja.
Janeza Janšo po času za krmilom stranke in v samem centru politike presega samo še Jelinčič, ki pa je itak one-man-band. Vse druge stranke so menjale predsednike, se združevale in razpadale ter šle skozi bolj ali manj izražena krizna obdobja z notranjimi konflikti. SDS je tukaj izjema, saj je prvenstvo Janše v stranki, ki je organizirana kot dobro naoljen stroj za nudenje podpore ožjemu vrhu, popolnoma nesporno. Četudi v stranki morda obstajajo notranja nasprotja in boji za prestiž, o tem v javnosti skoraj ni slišati. Če je bila LDS (in še je) kolaž številnih skupin z različnimi interesi in pogledi, če ima Desus desno in levo krilo, če ima SLS Šrota, Podobnika, Omana in še koga, če ima NSi Bajuka in Peterleta, … ima SDS Janšo in samo Janšo. Enotnost je osupljiva. Če bi v slovenski politiki že radi iskali kontinuiteto, bi jo tako najprej našli v stranki, ki to značilnost najraje vrže pred prag drugim.
Zaradi tega je po mojem trdnem prepričanju čas, da se iz vrha slovenske politike umakne zadnji veliki osamosvojitelj in s tem omogoči njeno nujno potrebno preoblikovanje. Ne glede na rezultate prihodnjo nedeljo, je danes že jasno, da je prvenstvo SDS na desnici škodljivo predvsem za slovensko desnico. Po štirih letih desne vlade se NSi resno sooča z nevarnostjo, da ne prestopi parlamentarnega praga, SLS pa bo težko ponovila rezultat pred štirimi leti in se z grenkobo spominjala boljših časov. To stanje je seveda zagotovo rezultat nesposobnosti vodstev obeh strank, toda v enaki meri gre tudi za posledico delovanja SDS in Janše, ki s skrajno polarizacijo ne pušča prostora za konkurente.
Kot je razpad LDS odprl prostor na levici in ponudil volivcem več izbire, bi se s porazom SDS nujno enako zgodilo tudi na desnici. Težko je verjeti, da bi SDS poraz preživela - glede na njeno popolno osredotočitev na Janšo bi po njegovem odstopu sledil kaos, proti kateremu bi bile zdrahe v LDS po volitvah 2004 videti kot piknik. Toda ta kaos bi lahko desnici ponudil možnost za kreativno destrukcijo, za širitev izbire in iskanje novih odgovorov. Ti bi lahko prišli celo iz SDS, kjer ob ljudeh, kot sta recimo Virant in Zver, obstajajo možnosti za izbiro, ki bi presegala raven najhujših strankarskih juršnikov tipa Grims. S politiki, pri katerih tudi tisti drugi, levi polovici volilnega telesa ne bi šli vsi lasje pokonci, pa bi desnica zagotovo uspešneje mešala politične štrene in prisilila konkurenco k boljšemu delovanju.
Zakaj bom šel na volitve (in zakaj bi moral/-a tudi ti)
| 14. September 2008 | razno | Jure
Ko je Al Gore moral prepustiti zmago Bushu juniorju, je bilo mogoče prebrati razglabljanja, da je itak vseeno, kdo sedi v Beli hiši. Razen par “minornih” kulturno-ideoloških razlik (splav, vera, gejevske poroke…) med glavnima ameriškima strankama itak ni zelo pomembnih razhajanj. Čas velikih političnih ločnic je mimo, vsi skoraj do nerazpoznavnosti lezejo na sredino, proti isti točki. Struktura mednarodne skupnosti in globalne ekonomije politične akterje omejujeta v tolikšni meri, da je vse zreducirano na vprašanje sloga, umetniškega vtisa.
In potem smo dobili Irak.
Na to pomislim vsakič, ko berem komentarje, da opozicija ni ponudila nobenega pravega, izdelanega, premišljenega in ne vem kakšnega programa. Let’s face it: tudi v Sloveniji so stranke tako blizu, da so njihovi programi sila podobni. Nič revolucionarnega, nič pretresljivo drugačnega, vse je le vprašanje sloga.
A ravno slog je tisto odločilno, razlog, da naslednjo nedeljo dvignemo svojo tazadnjo in se sprehodimo do volilne skrinjice. Ni toliko pomembno, kaj delaš, vsa umetnost je v tem, kako to počneš. Kje postaviš mejo, do katere si za dosego svojih ciljev pripravljen iti.
Ob teh premisah sam, skromno kot le kaj, ne pričakujem ali zahtevam popolne politike in politikov, navdušujoči programov in inspirativnih govorov. Vedno bo slej kot prej sledilo tisto “to-ni-to!”. In jih bomo čez n-let spet zamenjali. Toda do takrat pa si želim politike,
ki ne bo živela od ustvarjanja kriznih razmer in lastne vsepomembnosti,
ki ne bo patološko iskala notranjih in zunanjih sovražnikov,
ki ne bo dajala vtisa, da ene stlači v zapor ali pripor z malo večjim navdušenjem kot druge,
ki ne bo “sovražnikov vlade” naslavljala s “tista državna institucija”, “tisti nepomembni medij” in “tista državna uradnica”,
ki ne bo vsega dogajanja paranoidno razlagala z upokojencem iz Murgel,
ki bo ugotovila, da smo komunizem in komuniste pokopali že zdavnaj,
ki ne bo javne televizije razumela kot državne, kot plen vsakokratne parlamentarne večine,
ki bo ekscese zmožna prepoznati kot take, ne kot modus operandi, požegnan z bianco menico vsakokratnih volitev,
ki države ne bo pretirano smešila v mednarodni skupnost, vključno z drago nam Finsko,
ki se v politične diskusije ne bo spuščala z besedno drisko,
ki ji “vojna” z novinarji seveda ne bo všeč a bo to - četudi s stisnjenimi zobmi - sprejela kot normalnost demokracije,
ki ne bo žalila inteligence državljanov z zakrinkanimi brezplačniki z neznanimi financerji,
ki ne bo vse medijske produkcije zvlekla na raven oddaj tipa Piramida in Na zdravje,
ki ne bo profesinalnega novinarstva razumela kot uravnoteževanja leve in desne laži,
ki v trenji med večino in manjšinami ne bo videla izvrstne priložnosti za boljše rejtinge,
ki bo ugotovila, da je osamosvajanje za nami,
ki ne bo proizvajala t.i. strokovnjakov in “uporabnih” strokovnjakov,
ki pisanja medijske zakonodaje ne bo prepustila strankarskemu vojaku,
ki politikom in državljanom ne bo gledala v spalnice in lovila blondinke,
ki med političnimi funkcionarji in državo ne bo vlekla enačaja po vzoru tistega francoskega kralja,
…
Hočem politiko, ki nam bo dala štiri leta relativnega miru. Hočem dolgočasno državo, ne pa psihoze in splošne mobilizacije za obrambo tekovin osamosvajanja in demokracije.
Hočem zaspati med Odmevi.
Črna nedelja
| 13. September 2008 | razno | Jure
Če gre verjetni rezultatom najnovejše Dnevnikove terenske ankete, bo naslednjo nedeljo spet vse črno. Pa tako dobro je kazalo.
Velja trditev, da imajo volivci seveda vedno prav a to še ne pomeni, da ni na mestu obup nad racionalnostjo volilnega telesa. Kaj drugega poreči o fenomenalni rasti rajtingov Desusa po klovnijadi, ki jo je v predvolilnih soočenjih uprizoril Erjavec? Da imajo Slovenci dober smisel za humor? Da so naivna teleta, ki padejo na obljube o 1000 evrov penzije?
A velika zgodba ni Desus, velika zgodba je predvsem SDS, ki se ji nasmiha zmaga z velikim naskokom. Volilci kot da so pozabili in oprostili vse kadrovske cunamije, bratenje z današnjimi tajkuni, privatizacijo pravnega sistema, vsesplošno nagrajevanje “naših”, tudi za 50+12 let nazaj, pohod (in odhod) na medije, kot da ne gledajo izvrstnega programa nacionalke, … kot da jim ime Grims ne pove nič. SDS zna zmagati celo bolj prepričljivo kot pred štirimi leti. Pa razumi, kdor more!
Ni, kaj, Janša se v kriznih razmerah znajde najbolje. V kolikor si je volk pred štirimi leti vsaj za volilne potrebe moral nadeti ovčjo kožo, mu je preoblačenje letos prihranjeno - volk je lahko volk in lahko brez omejitev, brez zadržkov pokaže svojo nrav pri iskanju notranjih in zunanjih sovražnikov. Bolj je odločen, bolj neusmiljen, bolj dramatičen… večja je očitno nagrada.
Zdaj je že jasno, da afera Patria Janši zagotovo ni škodila in ne predstavljam si, da obstaja kakšen politični svetovalec, ki bi si ob poznavanju delovanja Janše&Co. upal hipotetično predlagati opoziciji, da v razgreti predvolilni čas “podtakne” takšno afero. O slovenski opoziciji je mogoče povedati marsikaj, le samomorilnih teženj ji v glavnem ne gre pripisati.
Marsikaj je mogoče povedati tudi o volivcu, ki od Fincev “zahteva” dokaze, ob tem pa brez pomisleka, za suho zlato kupi vladne teorije zarote. Ponovno se je izkazalo, da kot “žrtev” v Sloveniji ne moreš izgubiti. Janša pozna to igro, saj jo preizkuša vsaj od odstavitve s položaja ministra in Depale vasi. Vaja očitno res dela mojstra.
V kolikor se bo uresničil opisani scenarij, bom 21. od 19:05 ugasnil televizor. Gledati evforične zmagovalce, kot so Grims, Rupel, Tanko & Co. bi bilo čisto mazohistično početje, sploh glede na dejstvo, da bodo dobri živci in psihična stabilnost na preizkušnji še štiri leta. Povolilne bakanalije bodo obračale želodec. Le kaj bi drugega, če pa bodo volilvci vladavcem sporočili, da jim je pač vse oproščeno in dovoljeno? Da je lahko zločin, kazni pa se ni bati? Kazen je za druge, tiste že imenovane notranje in zunanje sovražnike, ki vztrajno rušijo ta slovenski svetilnik svobode, razuma in razvoja. Maščevanje ziher pride.
Kljub vsemu bom do nedelje ostal optimist in upal, da so se anketarji zmotili, da vreme ne bo naklonjeno vikendaškim pobegom iz prestolnice, da se bodo levi volilci zmigali na volišča, da… Upanje umre zadnje. Upam, da bo 21. septembra preživelo 19:05.
Zanimive povezave 09/12/2008
| 13. September 2008 | Uncategorized | Jure
-
Paul Krugman: Blizzard of Lies
Why do the McCain people think they can get away with this stuff? Well, they’re probably counting on the common practice in the news media of being “balanced” at all costs. You know how it goes: If a politician says that black is white, the news report doesn’t say that he’s wrong, it reports that “some Democrats say” that he’s wrong. Or a grotesque lie from one side is paired with a trivial misstatement from the other, conveying the impression that both sides are equally dirty.
-
Arianna Huffington: she who must be obeyed
She’s been called an ‘intellectual lap-dancer’, ‘the Edmund Hillary of social-climbing’ and ‘the most upwardly mobile Greek since Icarus’.
-
LHC a sure sign that Europe is the center of physics
The successful start-up of the Large Hadron Collider represents not just a huge victory for particle physics but also a victory for Europe.
-
ABC News: EXCERPTS: Charlie Gibson Interviews Sarah Palin
GIBSON: Do you agree with the Bush doctrine?
PALIN: In what respect, Charlie?
GIBSON: The Bush — well, what do you — what do you interpret it to be?
PALIN: His world view.
GIBSON: No, the Bush doctrine, enunciated September 2002, before the Iraq war.
Vedno aktualna RTV SLO
| 12. September 2008 | razno | Jure
Po “zanimivo” časovno postavljenem predvajanju cele kopice dokumentarcev o različnih vidikih komunistične norosti (včasih celo po tri na večer), bo danes naša draga televizija ponovno v akciji:
PREDVOLILNE SPLETKE (KING’S GAME), danski film, 2004, petek, 12. 9. ob 21.50 na TVS 2
Tri tedne pred parlamentarnimi volitvami se v avtomobilski nesreči hudo poškoduje vodja največje opozicijske stranke, stranke Cenntra, ki ji na javnomnenjskih lestvicah na volitvah napovedujejo zmago. Tudi zaradi tega se zdi, da morda nesreča ni slučajna in to je za mladega novinarja Ulrika Torpa več kot zanimiva tema. Kolikor bo temo dobro obdelal, se mu celo obeta, da bo postal poročevalec o parlamentarnem dogajanju. Ko se Centra odloči, da bi predsednika stranke nasledila Lorne Kjeldsen, se na Ulrikovi mizi znajdejo podatki, ki močno inkriminirajo Lorninega moža…
Začuda je film danski.
Patria: posel na Hrvaškem je drugačen. Na Hrvaškem ni mogoče nikogar podkupiti.
| 11. September 2008 | Slovenija | Jure
Če se po teh informacijah javno mnenje ne obrne, sam obupam nad slovenskimi volilci.
Huvudstabladet: “Finska policija je zasegla dokumente zaposlenih v Patrii in hrvaških predstavnikov, piše Novi list.”
Wiitakorpi: “To ne drži. Posla v Sloveniji in na Hrvaškem se precej razlikujeta in ju ni mogoče primerjati. Na Hrvaškem je transparentnost popolna, nikogar ni mogoče podkupiti.” VEČ
In, ja, dokument s črko J obstaja. Kot tudi seznam 20 oseb, med njimi so tudi slovenski državljani, vpletenih v denarne transakcije.
Nekorektno, umazano, podlo in pod pasom
| 11. September 2008 | razno | Jure
Tale bo popolnoma politično nekorektna in pod pasom a se lahko vsaj malo branim, da ni nastala na mojem zelniku: sodelavec je po(l)grošno oddajo, v kateri se je smešil saj-veste-kdo (še dobro, da se ni spustil po toboganu), komentiral takole: tip z največjim k… in največji k…
Seveda se od takih podlosti popolnoma distanciram, Logarju pa sporočam, da zanje ne prevzamem nobene moralne (ajde, če bo res sila) ali materialne (zlasti slednje) odgovornosti.
Ja samo pjevam,
Ja samo sviram,
Ja nemam razlog da se živciram
Zanimive povezave 09/10/2008
| 11. September 2008 | Uncategorized | Jure
-
Slovenija - laboratorij političnega relativizma? at razgledi.net
Prisotnost ‘tujca’ je očitno neznosna, kajti ‘umazanega perila se zunaj ne pere’, ‘domovine se ne blati’, ‘domoljubje je največja vrednota’ (mimogrede, ko se o njem govori v zvezi s Patriami, izjava deluje naravnost simptomatično), ’saj si bodo o nas mislili, da smo Balkanci’ (ah, to si torej ‘v resnici’ mislimo o Balkancih) … Da gre, kratkomalo, za ‘izdajo’, pa seveda ne izreče vladajoči diskurz sam, ima pa za to z imenom določene izjavljalce.
-
Dokler bodo državna podjetja vladna lastnina in dokler bo javna televizija državna ter posledično torej prav tako vladna last, in se to večini ne bo zdelo prav nič nenavadno, Slovenija enostavno ne more postati zgledna demokratična država. To dokazuje tudi patriotski refleks, ki ga je preiskava o podkupninah v poslu s finskimi oklepniki sprožila v Sloveniji. Ta še najbolj spominja na balkansko folkloro nedotakljivosti nacionalnih svetinj.
Si prepričan, da dejstva držijo?
| 10. September 2008 | Slovenija | Jure
Seveda, program sem začel pripravljati že maja, ko se je Centralna kriminalistična služba lotila Patrie, priprla dva direktorja in izvedla obsežne hišne preiskave. Imel sem srečo, da je MOT imel poletne počitnice do prvega septembra, tako sem imel dovolj časa za preverjanje vseh informacij. Seveda ne obtožiš nekoga, da je prejel podkupnino, še posebno če gre za predsednika vlade neke druge države, če nimaš dokazov, ki so trdni kot skala, in dovolj zanesljivih virov. V tem primeru se nismo zadovoljili z dvema, ampak imamo več virov. Proti koncu pripravljanja oddaje sem sedel na dolgih sestankih z vodjo programa Riitto Pihlajamaeki, ki me je kot na žerjavici zasliševala o virih in dejstvih. Nikoli ne bi objavil tako grobe obtožbe, če ne bi vedel, da imam prav. Ne bi tvegal lastne kariere, slovesa MOT in ugleda YLE. Vir
Loading ...
