To je pa največje sranje, kar sva jih kadarkoli videla!”, sva si bila edina s kolegom Radom. Največje sranje pa so subvencije “kulturnim delavcem”, ki so se prisesali na proračun, ki jim zaradi kdovekakšnih zaslug za narod plačuje zdravstveno in socialno zavarovanje

Marko Pavlišič, 2012:

V bistvu bi kulturi poleg Žige privoščil bolj le Rada Pezdirja ali morda Mića Mrkaića. Če so se mi protesti kulturnikov ob pridružitvi “njihovega” ministrstva zdeli preuranjeni in nepotrebni, jih bi sedaj ob imenovanju Žige za “njihovega” ministra precej bolj razumel.

Žiga Turk, minister, pristojen za kulturo, 2012:

Subvencioniranje kulture zmanjšati za polovico.

V krizni Sloveniji protikrizne vlade se zna marsikaj, o čemer se je doslej zgolj slutilo, pokazati v bolj jasni luči in izkristalizirani podobi. Padajo iluzije in miti, ki si jih je ta narod – kot vsak – skozi desetletja sproduciral o sebi. Med temi bodo zagotovo tudi predstave o narodnem pomenu kulture in kulturnikov; ko bodo padle maske, bo na dlani resnica, ki ne bo lepa in prijazna, ki bo enkrat za vselej razkrila, da je v samostojni državi postavljanje kulture na piedestal zgolj rezultat inercije iz časov komunizma. Inercije, ki je predolgo čakala na pogumne reformatorje, neustrašne profesorje računalništva, fizike in ekonomije, da kulturniški zalegi odkažejo pravo mesto v novih časih. Kje je ekonomska cost-benefit analiza, paraziti?

Na ljudstvo, ki se nemalokrat navdušuje nad “dobrimi, starimi časi”, ko je bil med slovenskim umetnikom in revščino ter prezgodnjo smrtjo premnogokrat potegnjen kar enačaj (če ni šlo ravno za duhovnika), pri obrambi ne gre preveč računati. Populistična svinjarija bo šla za med, saj vsi vemo, da vrhunske umetnosti ni brez stradanja, najboljša dela pa so vedno začinjena z jetiko & cirozo. In če koga te umetniške blagodati potegnejo v prezgodnji grob, toliko bolje – prihranili smo pri državni penziji!

Leta 2006 smo se zgražali & smejali ob Mrkaićevih provokacijah, šest let kasneje so postale vladna kulturna politika.

Gospa Primćeva: J, hočem 1000 evrov!
Oseba J: Ne dam vam nič, to je moj denar. Zakaj bi vam kaj dajal?
Gospa Primćeva: Dobro, potem pa predlagam kompromis. Dajte mi 500 evrov. Denar si lepo razdeliva, 500 zame, 500 za vas.
Oseba J: Pa to je kraja! Ničesar vam nisem dolžan.
Gospa Primćeva: Gospod J, obžalujem, da nimate dovolj politične volje in pripravljenosti niti za minimalen dogovor. Naredil sem vse, kar je v moji moči, da bi prišlo vsaj do pogovora o kompromisu, sprejemljivem za obe strani. Zakaj zavračate pogovor? Kaj pa 499 evrov?

Diskriminacija ustvarja žrtve na obeh straneh, pri tistih, ki so diskriminirani, in tistih, ki diskriminirajo. Oboji trpijo.

Druga lekcija črpa iz zloglasnega načela “separate, but equal”, ki je pri eni drugi skupini aktualno tudi v Sloveniji danes. V filmu se zavrti okoli stranišč za pomočnice in gospodarice, ki so morala biti ločena. Črnske pomočnice so lahko brez problema vzgajale, objemale in poljubljale belske otroke, stik njihovih ritnic z WC-školjko za belce pa je povzročal nepredstavljivo histerijo. In tako so črnke v belskih gospodinjstvih dobile ločeno stranišče, ki so jim ga belke nato prodale kot krono civiliziranih odnosov s pripadniki drugih ras. Črnke so morale izkazati hvaležnost. Stvar pač ni bila ravno zastonj.

Stranišče je stranišče, kup keramike z vodno napeljavo in WC-račko. Črnsko ni bilo občutno slabše kot tisto, na katero je sedala belska rit, obe sta služili predvideni funkciji. In vendarle je bilo ponižanje popolno – ne zaradi razlik v funkcionalnostih in dekorju, poniževal je celoten konstrukt, zaradi katerega je bila ločenost sploh potrebna.

Obe lekciji bosta najbrž večno aktualni.

Evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/ Zares) ne bo podprl trgovskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA – Anti-Counterfeiting Trade Agreement) – o vključitvi EU v ta globalni sporazum se bo namreč izrekel tudi Evropski parlament. Sporazum ACTA, ki ga je slovenska vlada sicer že podprla, bi gotovo pomembno vplival na državljanske svoboščine, dostopnost interneta, prihodnost razvoja generičnih zdravil ipd.

Ivo Vajgl ocenjuje, da je sporazum ACTA „nekaj, kar se šele počasi razkriva in je nastajalo na izjemno netransparenten način“. Tudi zato bo Vajgl glasoval proti vključitvi EU v sporazum. Ob tem, ko je v zadnjih dneh prejel množico ogorčenih pisem državljank in državljanov, je dejal, da ga veseli, da je civilna družba v Sloveniji in drugod tako dobro organizirana. Verjame pa, da bo morala civilna družba v škodljivost sporazuma ACTA prepričati tudi slovensko vlado, pri čemer je bistvenega pomena široka javna razprava.

Kategorično proti so tako trije slovenski evropski poslanci: Vajgl, Kleva in Kacin.

Third party liability for Internet Server Providers is like making the post office responsible for what is inside the letters they send.
Alexander Alvaro, Member of European Parliament, ALDE, Germany.

O sporazumu ACTA, ki razburja javnost, je odveč pisati – ker so to že naravnost odlično storili drugi. Tudi o tem, kaj lahko storite vi.

Hapax Legomena: Kaj za vraga je ACTA in zakaj bi me morala zanimati

Pred dnevi sem poslušal komentarje, povezane z ameriško zakonodajo SOPA in PIPA, ki naj bi urejala zaščito intelektualnih pravic, čeprav ji je nasprotovalo na milijone uporabnikov spleta in velikih spletnih strani, med katerimi je bila tudi Wikipedia. Komentar, ki me je zabaval je bil, da tako dolgočasna stvar še nikdar ni bila tako pomembna. Sicer to velja za zakonodajo na splošno, toda v tem primeru je bilo to še posebej očitno.

Toda zdaj je čas, da spregovorimo o nečem drugem. O sporazumu ACTA, kar je kratica za sporazum o preprečevanju ponarejanja izdelkov. Kot se za mednarodni trgovinski sporazum spodobi, je zadeva že na prvi pogled dolgočasna – usklajuje namreč mednarodne standarde, povezane z zaščito intelektualnih pravic. Toda ACTA vsebuje veliko težav, ki jih bom poskusil na kratko opisati.

E-Demokracija.si: Sporočite poslancem svoje mnenje!

Kaj lahko storite?
Pokličite slovenske evropske poslance oziroma jim pišite in jim sporočite svoje mnenje glede sporazuma. Če nimate domišljije, lahko v elektronsko sporočilo napišete spodnje besedilo oziroma jim ga preberete po telefonu.

Brošura Zakaj je sporazum ACTA problematičen (pdf)
Reddit: ACTA tudi v Sloveniji – kontaktirajte naše predstavnike
Peticija na Avaaz.com
EU Commission propaganda on ACTA

Tonin odgovarja, da zaprtja muzejev, knjižnic in galerij ne bodo podprli. “Kakšen festival alternativne glasbe manj pa se mi zdi sprejemljiv.“

Jean Genet slovenske fotografije, so nekoč zapisali. Tisti, ki je že v tistih časih fotografiral drugačno Slovenijo. Tisto, s katero Lude Mile še danes strašijo male otroke.

Nič več.