DRUGI DOM

[...] Antarktika delovne zakonodaje – Jure Mesarič, Drugi dom blog [...]

Tisti, ki so dobivali nadomestilo za brezposelnost, se bodo morda spomnili dopoldanskega klica iz Zavoda za zaposlovanje, v katerem jim je svetovalka ponujala 4500 evrov za odprtje s.p.-ja. Nemalo jih je bilo, ki so se razveselili te radodarnosti države, sam pa sem se malce ustrašil: če država telefonira naokoli in ljudem ponuja dobre štiri jurje za nekakšen s.p., potem mora biti s tem espejem nekaj hudo narobe. Še posebej, če predstavniki te iste države vsakodnevno pljuvajo po neupravičenih privilegijih socialne države, se usajajo nad sindikalnimi zahtevami in ljudem obljubljajo kri in znoj. Zdaj pa bi mi naenkrat radi v žep potisnili štiri jurčke?1

Izkazalo se je, da sem imel prav. Kolega je odprl s.p. in naenkrat se mu je trg delovne sile odprl. Mene je vsak drugi potencialni delodajalec vprašal, če sem s.p., saj na pogodbe oni več ne delajo, medtem ko je moj kolega začel služiti. A se je zapletlo: delodajalci so ga kdaj rabili, kdaj ne, zgodilo se je, da je delo izgubil iz danes na jutri, pa je potem na vse kriplje iskal novo delo – konec koncev si je moral vse prispevke plačevati sam.

Zdaj je jasno: država hoče iz Slovenije narediti narod majhnih podjetnikov. Takšnih, ki bodo romali od delodajalca do delodajalca, ki z njimi ne bo imel nobenih drugih stroškov razen urne postavke. Sindikalno organiziranje? Ne pri malih podjetnikih. Kolektivno dogovarjanje? Saj smo vsi mali podjetniki? Zavarovanja? Za to mali podjetnik poskrbi sam? Fleksibilnost? Maksimalna. Varnost? Minimalna.

Pa že raje vlečem socialko.

Uspeh Nemčije, ki ni ravno sijajen, ni mogoče ponoviti povsod, ker ni mogoče, da bi prav vse države imele zunanjetrgovinske presežke. To bi vendarle moralo biti povsem jasno. In da Nemčija prosperira s prodajo svojih izdelkov v države, ki si tega ne morejo privoščiti pa so se potem vseeno zadolževale, tudi pri nemških bankah, je tudi očitno.

A o tem ni veliko govora, ujeti smo v nesmiselno nabijanje o potrebnosti varčevanja, o nezmožnosti zapravljanja več, kot ustvarimo in podobno. S tem pa zamegljujemo dinamiko, ki se je razvila med centrom in periferijo v evrozoni in ki vodi skorajda v neko novo vrsto kolonizacije. Dvomim, da namerno, ampak vseeno.

Na koncu niti Nemcem to ne bo v korist, ker se bodo njihovi izvozni trgi sesuli, vsega pa vendarle ne morejo v obliki dragih avtomobilov prodati na Kitajsko in v ZDA.

Prav Nemci bi morali malo več zapravljati, da bi lahko potem razni Italijani in Španci doma več proizvajali in prodajali k njim.

Američani na nepremičninskih, mi na nemških kreditih ;)

Francija je kot vojaška, gospodarska in še kakšna velesila zelo, včasih že prav patetično, ponosna dežela. Na svoj jezik, na kulturo, na uporništvo, na svobodo, bratstvo, enakost, na zgodovino (tudi to, da so v obeh svetovnih vojnah namahali Švabe)… Pred nedavnim je bil za predsednika izvoljen socialist François Hollande s trosenjem socialističnih puhlic med kampanjo. Danes je od predhodnika prevzel “žezlo”. Običajne inavguracijske ceremonije (zakletva, polaganje venca pod Slavolokom zmage) je opravil po pohitrenem postopku, nakar je s polnim gasom odbrzel na letališče, kjer ga je že čakalo letalo…. za Berlin. Kmalu po vzletu se je letalo zaradi tehničnih težav moralo vrniti, kar pa socialističnega predsednika te ponosne velesile nikakor ni ustavilo. Ukazal je kar najhitreje pripraviti drugo letalo, da bi le čim prej poletel h kikli madame, ups, Frau Merkel, tako zelo si je želel slišati njen “neoliberalni” evangelij.

A zdi se, da se je Angelca že rahlo obrnila. Besedilo “svoje” vrlo kratke pesmice, ki se je glasilo “austérité, austérité” je po tem srečanju vsaj malce podaljšala za kitico ali dve. Bomo videli kaj bo sledilo.

Rahlo, a chicken game se šele približuje vrhuncu.

Drage ovčice,

na ta sveti dan vam želimo veselo praznovanje vašega praznika.
http://www.youtube.com/watch?v=kMV2uEZ9nIM

In morda še tale brezčasna
http://www.youtube.com/watch?v=I11O_YSd2f4&ob=av2n