Antarktika delovne zakonodaje

14. maj 2012  

Mi stojimo na robu propada, toda mi bomo naredili korak naprej. Jožef Horvat, NSi

Cvet poslanske pameti je prejšnji teden na obravnavi rebalansa proračuna priredil vrhunsko zabavo. Tviti iz hrama demokracije so pričarali povsem nadrealistično predstavo onkraj vsake pameti. Najbolj so seveda odmevali pingvini, ki so povsem zakrili prvovrstno bučo predsednika vlade, ki je odgovornost za vrste tujcev pred nemško ambasado zvalil na slovensko (baje) togo delovno zakonodajo. Če bi imeli bolj prožen trg dela, bi ti ljudje delali pri nas, nas je podučil, moja malenkost pa se je izgubila v spraševanju, koliko bolj  prožni pa so še lahko bili Hildini tlačani. Ti namreč danes stojijo pred tistimi vrati v obljubljeni Angelaland. No, po Turkovem napadu na slovensko znanost si bodo kmalu podajali kljuke s slovenskimi raziskovalci. Oni roke, mi pamet. Vedno smo bili boljši, kajne?

V tujini je normalno, da inženir vozi tudi taksi in da profesorica dela popoldan še v trgovini. Ivan Pišek, SDS

Poslanske in vladne buče nas ne bi smele zabavati predolgo, saj predsednik vlade v magičnost večje prožnosti trga dela očitno zelo verjame. Če je še kdo dvomil, da trdno sedimo na najbolj orto neoliberalnem vlaku, mu lahko ravno to zaklinanje na prožnost dela razbije vse dvome. Gre za temeljno dogmo neoliberalne misli. Prožen trg dela je prvi neoliberalni recept za večjo zaposlenost in gospodarsko rast. Verniki prožnosti so v predkriznih časih neutrudno pridelovali cele gore pamfletov, ki naj bi dokazovali, da je bila za evropske tegobe z brezposelnostjo kriva ravno togost. Američani so znali bolje in beležili manj brezposelnih ter višjo rast. Evropska skleroza.

Problem je, da povezava med togostjo trga dela in gospodarsko rastjo ter brezposelnostjo ni ravno onkraj dvoma. Kritične predkrizne primerjave ZDA : EU tako nakazujejo, da so prve sicer beležile boljše rezultate pri ustvarjanju delovnih mest in zniževanju nezaposlenosti, a je to prej kot prožnosti trga dela bilo mogoče pripisati ekspanzivni monetarni politiki. No, brez posledic višja prožnost vendarle ni: stagnacija plač, višje socialne razlike in rast revščine. Prožnost je odlično zdravilo za pogajalsko moč delojemalcev.

In za to gre. Nič ne bo uničilo sindikatov bolj temeljito & dolgoročno.

While in most other industrialized countries wages over the past 10 years have risen by 25 percent on average, wages in Germany have fallen.
From 2000 to 2009, real incomes among German workers fell by 4.5 percent, according to numbers adjusted for inflation and released by the International Labor Organization (ILO) on Wednesday. DW

Pa k našim dragim Nemcem in k sedaj že kar slavnim Schroederjevim reformam trga dela, ki naj bi položile temelje za današnje uspehe eksportmašine. Stagnacija plač? Kljukica. Višanje socialnih razlik? Kljukica. Rast revščine? Kljukica.

Gospodarska rast & nižja brezposelnost? Tudi, a recept se ne bi izšel brez evra in evropske periferije, ki, zadeta s poceni denarjem, vse do krize ni videla ali ni želela videti nemškega načrta za zviševanje konkurenčnosti & izvoza za (skoraj) vsako ceno. Ko je zaškripalo pri nemškem potrošniku, so izpad več kot nadomestili Španci, Portugalci in, največji zmagovalci med vsemi, Grki.

Ima pa ta recept eno manjšo lepotno napako, saj se ne izzide, če ga izvajajo vsi hkrati. Nekdo mora proizvedeno tudi kupiti. Malenkost dvomim, da bo celotna evropska vlakovna kompozicija kaj hitro pripeljala do novih “grkov”.

Kako že gre… you have been warned? ;)

8 odzivov na “Antarktika delovne zakonodaje”

  1. [...] Antarktika delovne zakonodaje – Jure Mesarič, Drugi dom blog [...]

  2. Janko pravi:

    Tisti, ki so dobivali nadomestilo za brezposelnost, se bodo morda spomnili dopoldanskega klica iz Zavoda za zaposlovanje, v katerem jim je svetovalka ponujala 4500 evrov za odprtje s.p.-ja. Nemalo jih je bilo, ki so se razveselili te radodarnosti države, sam pa sem se malce ustrašil: če država telefonira naokoli in ljudem ponuja dobre štiri jurje za nekakšen s.p., potem mora biti s tem espejem nekaj hudo narobe. Še posebej, če predstavniki te iste države vsakodnevno pljuvajo po neupravičenih privilegijih socialne države, se usajajo nad sindikalnimi zahtevami in ljudem obljubljajo kri in znoj. Zdaj pa bi mi naenkrat radi v žep potisnili štiri jurčke?1

    Izkazalo se je, da sem imel prav. Kolega je odprl s.p. in naenkrat se mu je trg delovne sile odprl. Mene je vsak drugi potencialni delodajalec vprašal, če sem s.p., saj na pogodbe oni več ne delajo, medtem ko je moj kolega začel služiti. A se je zapletlo: delodajalci so ga kdaj rabili, kdaj ne, zgodilo se je, da je delo izgubil iz danes na jutri, pa je potem na vse kriplje iskal novo delo – konec koncev si je moral vse prispevke plačevati sam.

    Zdaj je jasno: država hoče iz Slovenije narediti narod majhnih podjetnikov. Takšnih, ki bodo romali od delodajalca do delodajalca, ki z njimi ne bo imel nobenih drugih stroškov razen urne postavke. Sindikalno organiziranje? Ne pri malih podjetnikih. Kolektivno dogovarjanje? Saj smo vsi mali podjetniki? Zavarovanja? Za to mali podjetnik poskrbi sam? Fleksibilnost? Maksimalna. Varnost? Minimalna.

    Pa že raje vlečem socialko.

  3. jin pravi:

    Uspeh Nemčije, ki ni ravno sijajen, ni mogoče ponoviti povsod, ker ni mogoče, da bi prav vse države imele zunanjetrgovinske presežke. To bi vendarle moralo biti povsem jasno. In da Nemčija prosperira s prodajo svojih izdelkov v države, ki si tega ne morejo privoščiti pa so se potem vseeno zadolževale, tudi pri nemških bankah, je tudi očitno.

    A o tem ni veliko govora, ujeti smo v nesmiselno nabijanje o potrebnosti varčevanja, o nezmožnosti zapravljanja več, kot ustvarimo in podobno. S tem pa zamegljujemo dinamiko, ki se je razvila med centrom in periferijo v evrozoni in ki vodi skorajda v neko novo vrsto kolonizacije. Dvomim, da namerno, ampak vseeno.

    Na koncu niti Nemcem to ne bo v korist, ker se bodo njihovi izvozni trgi sesuli, vsega pa vendarle ne morejo v obliki dragih avtomobilov prodati na Kitajsko in v ZDA.

    Prav Nemci bi morali malo več zapravljati, da bi lahko potem razni Italijani in Španci doma več proizvajali in prodajali k njim.

  4. Jure Mesarič pravi:

    Američani na nepremičninskih, mi na nemških kreditih ;)

  5. Myth Busters pravi:

    Francija je kot vojaška, gospodarska in še kakšna velesila zelo, včasih že prav patetično, ponosna dežela. Na svoj jezik, na kulturo, na uporništvo, na svobodo, bratstvo, enakost, na zgodovino (tudi to, da so v obeh svetovnih vojnah namahali Švabe)… Pred nedavnim je bil za predsednika izvoljen socialist François Hollande s trosenjem socialističnih puhlic med kampanjo. Danes je od predhodnika prevzel “žezlo”. Običajne inavguracijske ceremonije (zakletva, polaganje venca pod Slavolokom zmage) je opravil po pohitrenem postopku, nakar je s polnim gasom odbrzel na letališče, kjer ga je že čakalo letalo…. za Berlin. Kmalu po vzletu se je letalo zaradi tehničnih težav moralo vrniti, kar pa socialističnega predsednika te ponosne velesile nikakor ni ustavilo. Ukazal je kar najhitreje pripraviti drugo letalo, da bi le čim prej poletel h kikli madame, ups, Frau Merkel, tako zelo si je želel slišati njen “neoliberalni” evangelij.

  6. Boris_j pravi:

    A zdi se, da se je Angelca že rahlo obrnila. Besedilo “svoje” vrlo kratke pesmice, ki se je glasilo “austérité, austérité” je po tem srečanju vsaj malce podaljšala za kitico ali dve. Bomo videli kaj bo sledilo.

  7. Jure Mesarič pravi:

    Rahlo, a chicken game se šele približuje vrhuncu.

  8. Eudyptes schlegeli pravi:

    Drage ovčice,

    na ta sveti dan vam želimo veselo praznovanje vašega praznika.
    http://www.youtube.com/watch?v=kMV2uEZ9nIM

    In morda še tale brezčasna
    http://www.youtube.com/watch?v=I11O_YSd2f4&ob=av2n

Dodaj odgovor