Anatomija neke afere
Rodila se je natanko ob petih, ko je pet zagotovo skrbno izbranih novinarjev petih slovenskih medijskih hiš prejelo novo anonimko. Čas je bil ravno pravi, da se je za osrednje informativne oddaje še lahko pripravil udaren prispevek, breaking news. Čas je bil naravnost idealen – predvolilni – in projektil se ni mogel več izgubiti.
Kakršnekoli bodo že politične posledice afere “Golobič”, bo ostala diagnoza slovenskega novinarstva nespremenjena: klinično mrtvo. Stvor se še odziva na dražljaje, misliti pa ne zmore več.
Le kaj je mogoče drugega reči o ljudeh, ki se kitijo s tako zvenečimi nazivi, kot je “preiskovalni novinar”, pa se niti pod razno ne vprašajo, kdo za vraga jim je poslal tisto, kar je kot iz neba padlo na njihove mize? S kakšnim namenom? Komu stvar koristi, komu škodi? Pa kaj to, slovenski novinarji se ne vprašajo niti tega, če navedeni podatki, preproste številke sploh držijo! Direkt v eter! Breaking news je breaking news. Objavi takoj, misli kasneje – če sploh.
Samoimenovana krona slovenskega novinarstva je tako v resnici na isti ravni kot najslabše plačan honorarec, ki prepisuje sporočila za javnost, le da je pri njej sporočilo distribuirano v malo drugačni obliki. Slovensko raziskovalno novinarstvo ne ustvarja zgodb, ampak jih zgolj posreduje, je zgolj ustrežljiv kanal za distribucijo umotvorov “mož iz ozadja”. Ker, dragi moji, anonimke pač ne padejo iz neba, ampak jih mora nekdo lepo pripraviti, dati v kuverto in zalepiti znamko – skratka, potreben je namen.
Ta slovenskih novinarjev ne zanima niti malo. Niti malo niso zaskrbljeni zaradi dejstva, da so samo marionete v umazanih političnih igrah, gumbki, na katere pritisne zdaj ta, zdaj drugi politični ali gospodarski mogotec. Ti morajo biti strašansko navdušeni, saj natanko vedo, kakšen bo odziv določenega “preiskovalnega novinarja”. Zanimivo, da se določene zgodbe, vedno usmerjene proti točno določeni politični tarči, vedno pojavijo pri istih novinarjih, kajne?
In tako gledamo novinarje, ki so še lansko leto ob aferi Patria zagnano pletli naravnost absurdne in z ničemer dokazane zgodbe o povezanosti finske televizije in slovenske levice, sedaj pa veselo prodajajo nov izdelek politične propagande brez vsakega dvoma in zanimanja za ozadje. Pa kdo je tu nor?
Kaj naredi sodobna medicina, ko razglasi nekoga za klinično mrtvega? Morda je čas, da nekaj podobnega naredimo tudi s slovenskimi mediji. Pull the plug!
ajej ajej, zato, da veš, da je Golobič lagal, ne rabiš nobene afere ali anonimke, vse je kot na dlani. Sicer pa, a res misliš, da novinar ne ve, kdo mu je posredoval bombico? Še predobro ve, v kakšni igri nastopa, ampak to še ne pomeni, da star pregovor, da kjer je dim, je tudi ogenj, ne drži. Golobič je case in point.