| 10. October 2006 | | JureKončno! Po vseh pravilih spodobnosti bi se sedaj morali dokončno znebiti Pavla Ruparja. A ne bom zdaj o najnovejšem Ruparjevem dosežku, ampak o tistem izpred par let, ko je bil kazensko ovaden in pravnomočno obsojen, ker je zasebno tožbo zaradi obrekovanja plačal iz občinskega proračuna. Kasneje sodba odroma na ustavno sodišče, saj Čeferin vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Rupar je oproščen z utemeljitvijo, da ni vedel, da je storil kaznivo dejanje. Ker ni pravnik in “tako specifičnega pravnega in finančnega vprašanja, kot je izplačilo stroškov zasebne tožbe iz proračuna, sam ni mogel razrešiti.” Tudi sam nisem pravnik, a takšna utemeljitev se mi zdi zelo nenavadna. Torej, če niste pravnik, lahko kršite zakone, če je le “pravno vprašanje dovolj specifično”? Svašta.
Veselice pa tukaj še ni konec. Pred časom so nekateri sodniki javno podprli kandidaturo Arharja za ljubljanskega župana. Sodniki se sedaj veselo kregajo o tem vprašanju, a kot kaže so si vsaj eni s podporo naredili medvedjo uslugo. Današnji Dnevnik tako piše, da so na seznamu podpornikov Arharjeve kandidature kar trije sodniki, ki so odločali o Ruparjevi nevednosti, med njimi tudi Mitja Deisinger, ki sedi celo v strokovnem svetu SDS, v tem primeru pa je bil sodnik-poročevalec.
Torej, kaj imamo? Pravnomočno obsodbo, oprostitev z zanimivo utemeljitvijo in SDS vsepovsod.
no no pa ne moreš tako kritizirati pravnikov, oni so pa le elita in seveda, pravilno si ugotovil, če nisi pravnik se ti zdi ta sodba (in tudi vsega ostale s pravnega področja) zelo nenavadno :))