24kul.si – za družino in pravice otrok z manipuliranjem

V resnici je znanstvenih študij, ki kažejo na višjo stopnjo tveganja tako za partnerje kot za otroke v istospolnih skupnostih, iz dneva v dan več. Vedno več je dokazov, da homoseksualnost povzroča veliko škodo in visoke izdatke tako za posameznika z nagnjenjem do oseb istega spola kot tudi za družbo.

… so zapisali v lokalnem krožku verskih fanatikov, ki so se specializirali za blatenje LGBT skupnosti pod zastavo obrambe družine in pravic otrok. Pri odzivanju na manipulacije, ki jih neumorno širijo v zavodu kul.si, se zastavlja običajna dilema: ignorirati (kar bi si glede na vse vsebinske kriterije povsem zaslužili) ali se vseeno odzvati, čeprav seveda brez nekega upanja zmage (ljudem, ki raziskave načrtno zlorabljajo, da kvaziznanstveno pokrijejo tisto, kar je baje že itak zapisano v neki 2000 stari bukvi, pač ne prepričaš z znanstvenimi dejstvi)?

Vseeno je kdaj pa kdaj odziv vendarle potreben, ker se kretenizmi, katerim se bom posvetil v nadaljevanju, po različnih poteh širijo tudi v druge dele družbe, kjer pošteno zasvinjajo diskurz.

Najprej je potreben naslednji napotek: Za zapisi, kot je Kakšno bo življenje v istospolni skupnosti? Raziskave in dejstva!, ki se mu posvečamo tokrat, ne stojijo nobeni resni raziskovalci ali poznavalci tematike, ampak polgrošni prevajalci besedil iz spletnih strani ameriške fundamentalistične desnice, saj so a) nepodpisani (priznanim raziskovalcem se pač ni problem podpisati, kajne) b) navedeni so povsem isti stavki, kot jih z malo googlanja najdete na že omenjenih ameriških straneh. Torej, ob prebiranju je potrebno v vsakem trenutku vedeti, da slovenski avtorji anti-LGBT pamfletov raziskav in znanstvenih del, ki jih citirajo, skoraj zagotovo niso imeli v rokah, ampak so zgolj prevedli s spleta pobran citat brez vsakega podrobnejšega poznavanja konteksta in omejitev ter delov, ki njihovih trditev ne podpirajo.

Če k temu dodamo še dejstvo, da imajo strani in organizacije (NARTH, Exodus, Focus on the Family, … bolj izven polja resne znanosti se gre že težko), iz katerih črpajo, kronične, simptomatične težave z resnicoljubnostjo in jezo raziskovalcev, katerih delo zlorabljajo, je krog sklenjen – ameriški verski fundamentalisti iz sicer mnogokrat relevantnih raziskav pobirajo skrbno izbrane citate, ki ločeno od vsega ostalega navidezno podprejo njihova stališča, sploh če je malo verjetno, da bo šla ciljna publika dotične raziskave tudi brati iz prve roke (težko za večino, ki je brez dragega dostopa do znanstvenih baz), nato pa ta šoder prevedejo in objavijo njihovi slovenski vrstniki, ki vira niso videli niti od daleč.

Pa se posvetimo par cvetkam!

A. P. Bell in M. S. Weinberg sta v klasični študiji o homoseksualnosti ugotovila, da je imelo 43 odstotkov moških homoseksualcev spolne odnose z 500 ali več partnerji; 28 odstotkov pa 1.000 ali več spolnih partnerjev.

Whooooa! 43% 500 in več spolnih partnerjev? 28% več kot tisoč? Mislim, da pošteno zamujam pri uresničevanju te gejevske danosti ;) Resno: tej študiji je mogoče prilepiti pridevnik “klasična” samo zaradi starosti (mimogrede: te klasike nima nobena slovenska knjižnica), saj je bila opravljena pred 32 leti (whooooa, še enkrat), danes pa je na plano ne vleče nihče drug razen verski fundamentalisti, saj ima hude probleme z metodologijo. Vzorec homoseksualcev tako ni bil naključen (adijo generalizacija na širšo populacijo), udeležence pa so lovili po sex-shopih, gejevskih savnah, štrik placih, parkih… saj veste, običajnih zbirališčih tistih, ki se šparajo do poroke. V nasprotju s tem je bil vzorec heteroseksualcev izdelan naključno, kljub temu pa avtorja nista predstavita podatkov o številu spolnih partnerjev pri njih. Le zakaj? So bile številke previsoke? ;)

Izjemno promiskuitetnost homoseksualcev naj bi potrdila tudi študija “A Comparative Demographic and Sexual Profile of Older Homosexually Active Men”, v kateri pa avtorji že sami opozarjajo, da se ugotovitev ne da pospoševati, saj vzorec ni bil naključen. No, to naših katolibanov ni ustavilo – kako bi jih le, saj je zagotovo niso brali, ampak so samo prevajali napeberkovano. Tudi ta raziskava ni zasnovana kot primerjava promiskuitetnosti med LGBT in hetero populacjo, itak pa ima, kot pove že naslov, povsem drug fokus (socialna izključenost starejših moških, ki imajo spolne odnose z moškimi).

Seveda se ni mogoče izogniti raziskavam, kako je LGBT populacija izpostavljena višjemu tveganju za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. Kar je res, razen… khm… pri ženskah, ki imajo izključno/predvsem spolne odnose z ženskami. Bolj varne (ne pa povsem varne, seveda) vrste spolnih odnosov ni, zatorej bi moral biti logiki katolibanov sklep jasen: otroke samo popolnim lezbijkam. Vmes lahko potencialnim staršem prepovemo še hribolazenje (precej bolj nevarno kot ležanje na kavču), ukinemo t.i. nacionalni šport, ki mu pravimo smučanje, … Popolnoma nepotrebne stvari, ki ogrožajo naše otroke – statistično. In če koga zanima populacija, ki trenutno najbolj skrbi zahodne borce proti spolno prenosljivim boleznim: klozetirani homo/biseksualni moški, ki so poročeni, imajo otroke (in lahko posvajajo), a hkrati veselo in seveda na skrivaj skačejo čez plot z moškimi.

Pravi “highpoint” pa po mojem mnenju katolibani dosežejo z naslednjim zapisom:

Leta 1999 je bila objavljena študija v Archives of General Psychiatry, v kateri je bilo ugotovljeno, da so geji, lezbijke, biseksualci v mladosti izpostavljeni večjemu tveganju za težje oblike depresij, splošne anksiozne motnje, motnje vedenja, samomorilne misli in poskuse samomora kot običajna populacija.

Po eni strani jim gre čestitati, saj so ugotovili to, kar raziskovalci in LGBT srenja pravijo že nekaj časa: LGBT mladi sodijo v zelo ranljivo skupino, ki nujno potrebuje dodatno podporo (v šolah, v obliki t.i. varnih hiš za tiste, katerim se starši odrečejo, medijih…). Žal se katolibani ne vprašajo, zakaj se recimo ti mladi ubijajo pogosteje? Tukaj se citiranje raziskav, ki vse po vrsti zaključujejo, da gre za učinke t.i. manjšinskega stresa, posledic akutne diskriminacije, občutkov manjvrednosti in samozaničevanja ter sovrstniškega/starševskega pritiska, pač lagodno zaključi. Kot se ne omenja še bolj pomembnih ugotovitev: da se pri tisti, ki uspešno predelajo lastno spolno usmerjenost, razvijejo do nje pozitivni odnos, naredijo comming out in si poiščejo podporo v okolici, kazalci mentalnega zdravja hitro popravijo. Uh, nevarna ugotovitev, kajne… hitro lahko sproži spraševanje, če so morda manipulatorji ala 24kul.si s širjenjem laži in manipulacij pravzaprav soodgovorni za smrti tistih, ki pritiska pač niso prenesli. Homofobija ubija.

OK, se popravljam. V bistvu se ne morem odločiti, ali je višek predhodni citat, ali prizadevanje v nadaljevanju, usmerjeno v povezovanje homoseksualnosti in spolne zlorabe otrok (lezbijke se spet izkažejo za idealne hehe). Kot dokaz trditve, da so homoseksualci grožnja za otroke, na 24kul.si navajajo raziskavo Heterosexuality, Homosexuality, and Erotic Age Preference, za katero pa bi, če bi jo dejansko brali, verjetno vedeli, da je ni najbolje navajati, saj so avtorji že v povzetek zapisali:

Findings indicate that homosexual males who preferred mature partners responded no more to male children than heterosexual males who preferred mature partners responded to female children.

Ups.

Druga raziskava, ki naj bi potrdila podtikanja, je Behavior patterns of child molesters, ki pa se zaradi metodoloških pomanjkljivosti spet omenja predvsem v krogih ameriških verskih fundamentalistov. Avtorjem ob podatku, da 86% storilcev spolnih zlorab dečkov sebe opisuje kot homoseksualne oz. biseksualne, namreč ni uspelo pojasniti, kako so v študiji, ki je temeljila na pregledovanju zdravstvenih kartotek za nazaj, prišli do te ugotovitve in kaj si pod “homoseksualnost/biseksualnost” sploh predstavljajo.

V znanosti namreč velja, da velikega dela pedofilov sploh ni mogoče postavljati v kategorije gej/hetero/bi, saj jih spolni odnosi z odraslimi osebami ne glede na spol sploh ne privlačijo – diferentiator je starost, fiksirani so na otroke. Raziskave, ki jim metodoloških pomanjkljivosti ni mogoče tako zlahka očitati, zato vse po vrsti ugotavljajo, da verjetnost spolne zlorabe otrok s strani homoseksualnih moških ni nič večja kot pri heteroseksualnih.

Neznani avtor v zapisu seveda omenja še druge raziskave in druga področja, s katerimi poskuša oblatiti istospolno usmerjene državljane in jih s tem predstaviti kot otrok nevarne, a verjetno je tukaj že povsem jasno, kam piha veter.

Porkaduš, pa je spet šel večer, ko bi lahko uresničeval na začetku omenjeno danost ;)

Za sladokusce: članek strejta, ki je šel undercover v t.i. conversion camp, v katerih ameriški verski fundamentalisti sila lukrativno “spreobračajo” geje: Ted Cox-My Journey Into Manhood.