Arhiv October 2008
Finančna kriza v Sloveniji
| 17. October 2008 | razno | kronist
But as exports and investment, the two engines of Slovenian economic growth, slow down, analysts are taking a harder look at the economy’s prospects. Growth is forecasted at 4.8 percent for 2008, down from a record 6.8 percent last year. With the stock market teetering and banks scrambling for capital, it seems that the fallout from the US financial crisis is hurting both the financial and real sectors of the economy.
Poraz tržnega fundamentalizma
| 15. October 2008 | razno | kronist
Paula Krugmana so predstavljali tudi kot enega izmed najmlajših nobelovcev med ekonomisti. Danes je tisti ekonomist, ki je pri 51 letih kot najmlajši dobil Nobelovo nagrado, danes pa je častitljiv gospod pri 87ih, zapisal:
There have been two developments in the economic theory of uncertainty in the last 60 years, which have had opposite implications for the radical changes in the financial system. One has made explicit and understandable a long tradition that spreading risks among many bearers improves the functioning of the economy. The second is that there are large differences of information among market participants and that these differences are not well handled by market forces. Vir.
Kenneth Arrow velja za tistega, ki je, še preden so se sklerotična 1970. leta prav začela, napovedal ponoven vznik neoklasike, ki je v banalni inkarnaciji kot reaganovski in thatcherjanski neoliberalizem ideološko zavladala v 1980ih. Medklic: Pinochet je bil, kako ironično, tukaj “naprednejši”. Svojo verzijo tržnega fundamentalizma je začel izvajati takoj po vojaškem puču leta 1973, le leto potem, ko je Arrow za uspešno obuditev neoklasike dobil Nobelovo nagrado.
Njegova teorija splošnega ravnotežja je bila in je še vedno konceptualno rigorozen, matematičen temelj ideje o trgu kot najučinkovitejšemu urejevalcu družbenih razmerij, kakor jo je v svojih spisih populariziral veliki papež neoliberalizma, tudi Nobelovec, Milton Friedman.
Arrow jedrnato zapiše, kako se neoklasika kot tržni fundamentalizem odrazi v delovanju finančnih trgov. Različne, tranširane hipotekarne obveznice in obsežen trg zavarovanj (CDS) zanje so odraz neoklasične / neoliberalne modrosti o čim bolj prostem delovanju tržnih sil saj
increasing the number and coverage of risk-bearing instruments would improve the running of the economy. Not only would risks be more efficiently borne, but, more importantly, additional socially valuable risky enterprises would be undertaken.
Beri: več inovativnih instrumentov, ki omogočajo odprodajo in zavarovanje dolgov, hipotek in posojil (CLO, CDO, MBS, CDS etc.), več je vlagateljev, ki so jih pripravljeni kupiti, bolj razpršeno je tveganje, več lahko posojamo in financiramo tisto, česar drugače ne bi, npr. napihovanje nepremičninskega balončka.
Kot alternativo neoklasiki in njeni vulgarni policy izpeljanki, neoliberalizmu oz. tržnemu fundamentalizmu, Arrow postavi teorijo asimetrije informacij, za katero je Nobelovo nagrado dobil Joseph Stiglitz. Slednji je pod vprašaj postavil neoklasično teorijo in neoliberalne ukrepe, ki v sproščanju tržnih sil vidijo bistven in poglaviten mehanizem za uspešno upravljanje tveganj in negotovosti v ekonomskih odnosih. Spet Arrow:
If individuals in the market have different degrees of information, the ability to create securities or engage in other forms of contracts becomes limited; the less informed understand that the more informed will take advantage and react accordingly.
Pretok informacij seveda zagotavljata nadzor in regulacija. Odsotnost regulacije poslabša problem asimetrije informacij. V ZDA je banke, ki so dajale nepremičninska posojila, prav malo brigala kreditna sposobnost posojilojemalcev. Investicijske banke, ki so ta posojila kupile, so vedele še manj o njihovi pravi vrednosti. Vlagatelji, ki so kupovali na teh posojilih oblikovane izvedene instrumente, so vedeli toliko, kot so jim povedale rating agencije, torej še manj. Najmanj pa so vedeli regulatorji, ki se morajo sedaj ukvarjati s sistemsko krizo nezaupanja, negotovosti.
In to potem, ko so trgu pustili prosto pot, v zaupanju, da bo s to negotovostjo najbolje opravil. Tržni fundamentalisti papagajsko ponavljajo dogme neoklasike, v katerih ni prostora za asimetrijo informacij, moralni hazard, tržne pomanjkljivosti, upravljalsko vlogo države.
these concepts found their most important application in financial markets, precisely in the complex securities that the first strand of analysis (i.e. neoklasika, op.p.) had called for.
Na kratko: poraz tržnega fundamentalizma je v tem, da je propagiral instrumente, ki bi morali v neoliberalni optiki pripeljati do pogumnega novega sveta, so ga pa namesto tega pahnili v gospodarsko krizo neslutenih razsežnosti.
Reporter Šnofla za 50 evrov
| 14. October 2008 | razno | Jure
Vrnite nam Surlo!
V javnost je pricurljalo, da je tiste izjemne prispevke v Slovenskem tedniku pisal reporter Šurla Surla Šnofla. Sicer sem do vira nekoliko skeptičen, a tokrat bi na stvari kaj znalo biti. Isti vir namreč trdi, da naj bi Šnofla za usluge prejel bornih 50 evrov.
V to pač lahko verjamem - 50 evrov je za tisto povsem primerno. Za vse članke, vključno s kuharskimi recepti, in vse doslej izdane številke.
In še povezava na peticijo za ohranitev reporterja Surle.
Meta po metle še vedno z državno limuzino?
| 14. October 2008 | Slovenija | Jure
Rupel je kot Unimog. Na njega lahko priključiš vse mogoce priključke v vseh letnih časih. Vir
Ni kaj, Dimitriju Ruplu je potrebno priznati vsaj nekaj: ne glede na stranko, volilne rezultate in porazen ugled v javnosti, se vedno prigrebe do stolčka. Na žalost slovenske diplomacije je Dimitrij ravno na tem področju očitno našel svoje poslanstvo, in ni ga vraga - volilni poraz je še najmanjši problem - ki bi ga pri tem lahko zmotil. Dimitrij se bo z diplomacijo nehal ukvarjati šele takrat, ko bo on in samo imel dovolj.
Z imenovanjem Rupla za veleposlanika v Avstriji bo se še enkrat potrdila ugotovitev, da je slovenska diplomacija izvrstno odlagališče za odcvetele politične kadre in da se to ne bo spremenilo niti pod Pahorjem, ki naj bi se s tokratnim z imenovanjem strinjal.
A smo se za to borili? No, tako se ne bomo spraševali samo na tej strani meje, še bolj začudeni bodo verjetno naši koroški Slovenci, ki o ministru že nekaj časa bolj težko povedo kaj lepega. Neverjetni volilni uspeh avstrijskih nacionalistov + Rupel kot veleposlanik na Dunaju… če to ne pokoplje vseh upov na boljše čase, potem res ne vem, kaj jih.
In o Borutu, ki se sprašuje, da če Rupel ni usposobljen za veleposlanika, potem ne ve, kdo je. Res, po škandaloznem ravnanju našega zunanjega ministrstva in ministra osebno na višku afere Patria je dvom povsem nepredstavljiv.
Imam občutek, da me bo tudi v naslednjih štirih letih pošteno metalo s stola.
Nadomestni poslanci
| 14. October 2008 | Slovenija | Matej
Glede na to, da bo kmalu sestavljena nova vlada in se v javnosti že pojavljajo imena domnevnih novih ministrov, lahko že špekuliramo tudi o nadomestnih poslancih za tiste, ki bodo poslanski stolček zamenjali z ministrskim. Pa gremo lepo po strankah:
SD:
Zelo verjetni novi minister je Franc Križanič. Če zapusti poslanske klopi, ga nadomesti predsednik Krščanskih socialistov in nekdanji poslanec Andrej Magajna. Pri njemu je zanimivo to, da je eden izmed ustanoviteljev - ne boste verjeli - SDS! Bil je tudi vodja poslanske skupine te stranke v prvi večstrankarski skupščini (1990-1992). Vendar pa je SDSS zapustil že po prvem letu zaradi spora s Pučnikom. No, Krščanski socialisti lahko tako na nek način postanejo parlamentarna stranka.
Drugi domnevno bodoči minister je Igor Lukšič. Prvi kandidat za njegovo nadomestitev je Milan M. Cvikl, ki je sicer v svojem okraju premagal tako Janeza Janšo kot tudi Gregorja Golobiča, vendar v znotrajstrankarski tekmi ostal zunaj ranga poslanskih mest.
V postonjski volilni enoti sta najverjetnejša ministra Borut Pahor (kot prvi minister) in Patrick Vlačič (promet). Njiju bosta nadomestila javnosti mogoče malo manj znana Marijan Križman in Miroslav Klun.
Zares:
Kot nova kulturna ministrica se omenja Majda Širca, kar bi v poslanske klopi pripeljalo še enega “Asovca” (in še enega “TV Doberdanovca”), Vita Rožeja.
Ker bo verjetno minister v vladi tudi Gregor Golobič, ga bo v volilni enoti Bežigrad nadomestila dosedanja poslanka Cvetka Zalokar Oražem.
Izmed Zaresovih poslancev bi se lahko med ministre preselila tudi Matej Lahovnik in Ivo Vajgl. Prvega bi nadomestil Lojze Posedel, drugega pa Tadej Slapnik.
DeSUS:
DeSUS je kar se tiče morebitnih ministrov ena velika uganka (razen seveda Karla Erjavca), še posebej med poslanci. Na misel mi padeta le Franc Žnidaršič in Vasja Klavora, vendar pa bo prvi vodja poslanske skupine, drugi pa podpredsednik parlamenta, tako da skoraj zagotovo ne bosta ministra.
LDS:
Kot ministrica se omenja predsednica stranke Katarina Kresal, kar pomeni da bi namesto nje v poslanske skupine sedel kar nekdanji direktor borze Draško Veselinovič. Kot morebitni drugi minister se omenja še Aleš Zalar, vendar pa on ni bil izvoljen za poslanca.
(Vir: http://volitve.gov.si/)
John Cleese on Sarah Palin
| 14. October 2008 | Svet | Jure
Haider s ceste zaradi dvojezične table?
| 11. October 2008 | razno | kronist
Komentar na Dnevnikovem forumu kaže na možni vzrok za Haiderjevo smrtno prometno nesrečo:
Po mojem da je hotu eno tablo povozit ! Ampak res tolk je mel dela z tablami ob cesti zdej je pa on zletu s ceste v table.
Banke & nacionalni interes?
| 11. October 2008 | Slovenija | Jure
1)
Srbski mediji poročajo, da je srbski bančni sektor zapadel v hudo krizo, potem ko so v zadnjih dneh iz Srbije umaknili več sto milijonov evrov /…/ Denar so iz Srbije umaknile predvsem avstrijske banke. Delo, 11.10.
2)
Kljub procesom globalizacije je treba vedeti, da mednarodni centri moči niso prvenstveno zainteresirani za kakovost življenja v Sloveniji /../ V krizah se izkazuje, da mednarodni kapitalski centri moči potegnejo vse vitalne vire k sebi. To kaže, da je ekonomija še vedno nacionalna. Bodimo pozorni na ukrepe vlad v zadnjem tednu glede finančne krize. Igor Lukšič, Sobotna priloga
3)
Finančna kriza je v Evropi prinesla na površje skrb za “domače” banke. Irska je, na primer, dala popolno garancijo za depozite pri pri šestih domačih bankah. The Times jih je označil z “home-grown banks”. Marjan Senjur, Sobotna priloga
Kriza bo dolgotrajna in zelo resna
| 10. October 2008 | razno | Jure
Priznani ameriški sklad Sequoia Capital je na sestanku, na katerem je zbral podjetnike in direktorje mladih podjetij, v katerih ima lastniške deleže, posvaril pred doslej najhujšim poslabšanjem gospodarskega položaja.
Po poročanju Oma Malika je udeležence pozdravila slika nagrobnika s pripisom Počivajte v miru: dobri časi. Predstavniki sklada so ob tem povedali, da bo gospodarska kriza precej resnejša in dolgotrajnejša od pričakovanj. Od podjetij pričakujejo, da oklestijo stroške in resno razmislijo, kako bodo preživela krizo, ki bo prizadela vsa podjetja - tako tista, ki prodajajo domačim uporabnikom, kot tista, ki so usmerjena v poslovne rešitve. Vir
Na kriznem sestanku so uporabili spodnjo predstavitev, ki razloži skoraj vse, kar je potrebno vedeti o krizi - o vzrokih, posledicah in napovedi za prihodnost.
Nadaljuj z branjem »
Šurla o Surli
| 10. October 2008 | Slovenija | Jure
SŠurla o reporterju Surli v Hri-barju:
»To je pobalinstvo, ki je očitno nastalo tudi pod vplivom omamnih substanc in hlapov laškega piva, in namerno norčevanje iz mojega uredniškega in novinarskega dela /../ Več
Se še spomnite vica na temo, zakaj ni vicev o policajih?
Loading ...
