Arhiv October 2008
Semenj ničevosti
| 22. October 2008 | razno | Jure
Nekateri najnovejši ekscesi, ki jih je v zadnjem času pridelala slovenska politična/funkcionarska elita, kažejo, da smo si na grbo nakopali arogantno in samovšečno jaro gospodo, pokajočo od lastne velepomembnosti in sveto prepričano, da zanjo ne veljajo niti zakoni kaj šele pravila dostojnega vedenja.
Seznam povabljencev predsednika Türka upravičeno zbuja začudenje, saj je nek logičen ključ izbire težko prepoznati. Brez dvoma gre za manjši kiks predsednika, ki se je doslej temu uspešno izogibal. Prav tako pa je res, da kakorkoli bi že sestavili tisti seznam, nikoli ne bi bilo povsem prav, saj je najmanj polovica te države sveto prepričana, da jim tisti stol, nož in vilice preprosto pripadajo. Slika s kraljico za dnevno sobo tudi, seveda.
Da se je ekipa, ki odšteva zadnje dneve vladanja, počutila zapostavljeno, je razumljivo, manj razumljiv in primeren je odziv, ki so ga javnosti priobčili že med samim obiskom. Ta več kot o predsednikovem rešetu pove o tistih, ki užaljenosti ne morejo skriti ali pa je zapakirati v obliko, dostojno komunikaciji v normalnih družbah. Tisto, kar se je priplazilo na stran SDS-a, zgleda kot kričavo in paranoidno dete, besedna driska, ki ima dva očeta. Reporterja Surlo in Branka Grimsa.
A pravo trpko spoznanje čaka drugje; vlada nam jara gospoda, ki je zaradi blišča, statusnega ništrca in protokolarnega pompa pripravljena streljati z vsemi topovi in pod pasom. Tako malomeščansko, tako provincialno. Nouveau riche, ki je pogruntala, da je ob hišah, avtomobilih in drugi šari potrebno še nujno poskrbeti za ustrezno javno prezenco. Zavoljo narodovega zdravja protokolu zato predlagam, da v bodoče tovrstne pogostitve s kronanimi glavami prestavi na ustreznejšo lokacijo. Večnamenski stadion, ki se nam obeta, naj pač dobi še en namen več.
Naš ne-več-večni zunanji minister je spet pisal. Tokrat je bil njegovega pisateljskega talenta deležen predsednik države. Dobro, vedno smo vedeli, da se dr. Rupel visoko ceni, zato tista pisarija, ki je ni mogoče brati drugače kot hvalnico lastnih zaslug za nazaj in za naprej, ne preseneča. Niti ne preseneča, da dr. Rupel preprosto ni mogel biti tiho, četudi bi bilo to zelo modro. Preseneča pa, da enkrat za spremembo ta gostobesednost ne bo šla na račun države, ampak bo zapitek končno plačal naš veleposlaniški kandidat. Dunaj je vedno bolj daleč, zakon pa bo očitno veljal tudi za tega osamosvojitelja.
Rekla je, da odhaja iz zdravstvenih razlogov, kar je v teh krajih kot bi biku pomahal z rdečo cunjo; nujno sproži ugibanja o tem, kaj se res skriva zadaj. Tega zares ne vemo. Z odgovori, ki jih je direktorica STA namenila novinarki, pa je znova potrdila, da je odhod več kot primeren. Ne vem, od kje slovenskim funkcionarjem in uradnikom ideja, da jih ljudstvo plačuje za besedne dvoboje in “humorne” vložke ter vzvišene, arogantne izpade pri komunikaciji z novinarji. Karkoli si že dotični ali dotična misli o zastavljenih vprašanjih in novinarju, ki mu jih postavlja, bi se vedno moral zavedati, da ne odgovarja novinarju samemu, ampak državljanom. Če se norčuje iz novinarja, se norčuje iz državljanov, ki očitno niso vredni razumnega odgovora. Najbrž bi morali biti že zadovoljni, da smejo prispevati cekine za plače nadebudnih državnih humoristov. Takšni izpadi, popolnoma neprimerni za funkcijo, ki jo je Paulinova opravljala, bi v pogojih minimalne higiene morali pomeniti dokončen rdeči karton za vse javne položaje. No, upanja itak ni…
Finančna kriza: Kdo je kriv?
| 21. October 2008 | razno | kronist
Ideoloških razprtij v zvezi z vzroki svetovne finančne in očitno tudi širše gospodarske krize še dolgo ne bo konec. Zanimiva debata se je razvnela tudi na tem blogu, ob oceni Naomi Klein, da je krizi v veliki meri botrovala intelektualna in politična dediščina neoliberalnega papeža Miltona Friedmana.
Če povzamem: Friedmanovi verniki so pred kratkim obrnili ploščo in nehali pljuvati po regulaciji ter se raje, politično korektno, posvetili teoretičnim izsledkom tega Nobelovega nagrajenca. Kakor je znano, se je Friedman zapisal v zgodovino ekonomske misli s tisto “inflacija je monetarni fenomen” vižo, ki inflacijo vidi kot posledico povečane količine denarja v obtoku. Poenostavljeno, v kolikor rast količine denarja sledi gospodarski rasti (torej realni vrednosti ustvarjenega v gospodarstvu), bodo cene stabilne. Če je denarja v obtoku preveč, imamo inflacijo, če ga je premalo, deflacijo.
Za nazaj je jasno, da je nepremičninska kriza tudi posledica poceni denarja, ki ga je v gospodarstvo pumpal Fed pod vodstvom Alana Greenspana. Ta je obrestne mere po poku dot-com balončka (torej inflacije cen delnic) predolgo držal prenizko. Poceni denar je nato napihnil nepremičninski balonček (torej inflacijo cen nepremičnin). Stvar je jasna, kajne - če bi poslušali Friedmana do krize ne bi prišlo.
Ne čisto. Tisto, kar friedmanovci radi pozabijo, je, da so se obrestne mere Feda v letu 2004 začele zviševati in se v dveh letih, torej od junija 2003 do junija 2005 zvišale za skoraj 300 odstotkov! In banke? Brad Setser, eden izmed največjih ameriških poznavalcev mednarodnih financ:
In retrospect, the fact that (reported) bank profits didn’t fall as the Fed raised rates should have been a clue that risks were building. It is now clear how the financial sector kept profits up: it took on more risk, as it shifted from borrowing short to buy safe long-term assets (Treasuries and Agencies) to borrowing short to buy risky long-term assets. Vir.
Hitro in ostro zaostrovanje denarne politike se torej na profitih in kreditni aktivnosti bank ni poznalo. Že res, da se je denar podražil (kar bi moralo znižati dobičke bank), ampak banke so to kompenzirale z vlaganji v bolj dobičkonosne finančne instrumente, kot so dolgočasne državne obveznice. Npr. nepremičninske obveznice, ki so jih silno inovativni, sposobni, mastno plačani, predvsem pa neregulirani gospodarji vesolja izumili, da bi nategnili regulatorje.
In kaj je bila posledica zvišanja obrestnih mer, ki naj bi izpustile nekaj vročih kreditov iz balončka? Eksplozija tveganih naložb v nepremičninski trg. Znova Setser:
the housing boom didn’t end when the Fed reversed course and raised long-term rates. The really risky loans were made in late 2005, 2006 and early 2007 – after policy rates had increased. Private institutions kept on lending – in part because they decided that it was safe, in a world of low assumed macroeconomic volatility – to take on more leverage and more credit risk to keep profits up.
Na tem mestu običajno pride klasična obramba friedmanovcev, češ da sta za to eksplozijo stali kvazidržavni instituciji Fannie Mae in Freddie Mac. Ampak po finančnih škandalih leta 2003 so regulatorji nad tema finančnima institucijama poostrili nadzor in od leta 2005 naprej lahko opazujemo eksplozijo drugorazrednih hipotekarnih posojil in hipotekarnih obveznic v povsem zasebnem sektorju. Kljub stalno višajočim se obrestnim meram.
Kraljica in stupidna RTV
| 21. October 2008 | razno | kronist
Kakšen kretenizem, že 10 minut poslušam nabijanje o obisku angleške monarhinje, zraven pa gledam kretensko angažirane ksihte novinarjev in ekskluzivna poročila o prometnem režimu v in okoli Ljubljane. Ma gonite se u kurac, debili.
“Leteči sloni” Alenke Paulin
| 21. October 2008 | Slovenija | Jure
Najprej (zaradi pripisa “iz zdravstvenih razlogov”) nisem nameraval komentirati odstopa direktorice STA, ki nam je bila na DD zelo ljuba. Sicer se zavedam, da so tovrstni pripisi mnogokrat le priročen izgovor, a vendarle. Ob branju teh “odgovorov” na novinarska vprašanja sem si premislil.
Glede kadrovske politike veljajo naslednja enostavna in transparentna
pravila:
količniki, ki uvrščajo novinarje v različne plačilne razrede, se
določajo na osnovi ocene o politični pripadnosti posameznega novinarja,
ki je pridobljena iz naslednjih elementov: fizične značilnosti osebe
(višina čela, razmak med očmi, oblika nosu, barva oči, barva las itd.),
artikuliranost v slovenskem in nemškem jeziku, način gestikuliranja,
drža telesa pri mirovanju in gibanju - naravna gravitacija v levo ali v
desno), kvalitativna ocena člankov po kriteriju neobjektivnosti in
pristranosti. Na osnovi tega so novinarji razdeljeni v kategorije, pri
čemer je 4,5 najvišja, 1 pa najnižja. Pri dodatkih oziroma stimulacijah
se poleg pristranosti pisanja upošteva tudi izvor priimka, pri čemer za
priimek nemškega izvora novinar dobi dodaten 0,8 količnika, pri priimkih
vzhodnoevropskega izvora pa 0,8 odbitek. Novinarji so na osnovi tega
razvrščeni v naslednje kategorije:
- izrazit desničar: 4,5
- zmeren desničar: 4
- sredinsko usmerjen: 2,8
- zmeren levičar: 2
- izrazit levičar: 1Ali drži, da kot direktorica aktivno posegate v uredniško politiko
STA, in sicer zlasti v komunikaciji z namestnikom odgovornega urednika
Urošem Urbanijo?Kot direktorica preberem vse prispevke in jih ustrezno priredim in
popravim. Vse novice mora prežemati ideja pangermanstva in posmehovanje
levičarjem na globalni ravni.
Odšla je tako kot je prišla in direktovala - brez sramu, arogantno in komisarsko. Verjamem, da bo večino zaposlenih, razen “politično primernih” podtaknjencev - njen odstop več kot razveselil.
Zanimive povezave 10/20/2008
| 21. October 2008 | Uncategorized | Jure
-
We Forgot Everything Keynes Taught Us
No one can complain of a shortage of information about the Great Financial Meltdown. The biggest growth industry today is words: A whole new vocabulary has spread from board tables to kitchen tables. Superannuated whiz kids planting cabbages to offset their newly straitened means can blame their troubles on collateralized debt obligations, special investment vehicles, credit default swaps. Subprime mortgage holders find themselves censured for a new and virulent disease called toxic debt.
-
Japan’s young turn to Communist Party as they decide capitalism has let them down - Telegraph
With its gleaming designer stores, the world’s second largest economy and an insatiable appetite for luxury labels, Japan has long been regarded as the land of the rising capitalist.
Posted from Diigo. The rest of my favorite links are here.
Nesebično samožrtvovanje dr. Rupla
| 20. October 2008 | razno | Jure
“Dejstvo je, da je vse veleposlanike, ki so odšli s svojih položajev po predsedovanju, imenovala prejšnja vlada, ki jo je vodil Anton Rop,” navaja zunanji minister in dodaja, da sam nima “posebnih ambicij ali zahtev in ne potegujem se za noben položaj, sem pa pripravljen, kot doslej in kot sem že večkrat prisegel pred državnim zborom, delovati v korist države, ki sem jo pomagal ustanoviti”. Vir
Skratka, dr. Rupel je spet v formi. Naš zunanji minister (v odhajanju, hvala bogu) se javno, vsem na očeh prička s predsednikom države. Zakaj tako javno? Mu Türk ne dvigne telefona? Ga ne spustijo v predsedniške prostore? Je na MZZ-ju crknil internet?
Ah, saj je preprosto, kajne; če bi naš ne-več-večni zunanji minister probleme reševal tako, kot bi jih kot prvi diplomat moral (diskretno, nekonfliktno), kako bi potem javnost lahko prepoznala in v zadostni meri cenila to nesebično delovanje v korist države? Države, ki jo je - ne pozabite! - pomagal ustanoviti. Da “brezplačnih” storitev gospodinjskega servisa gospe ministrice sploh ne omenjam. Tukaj se šele skriva eno samo žrtvovanje na oltarju patrie. Štof za naslednjo bukvo?
Naomi Klein & finančna kriza
| 20. October 2008 | razno | Jure
When Milton Friedman turned ninety, the Bush White House held a birthday party for him to honor him, to honor his legacy, in 2002, and everyone made speeches, including George Bush, but there was a really good speech that was given by Donald Rumsfeld. I have it on my website. My favorite quote in that speech from Rumsfeld is this: he said, “Milton is the embodiment of the truth that ideas have consequences.”
So, what I want to argue here is that, among other things, the economic chaos that we’re seeing right now on Wall Street and on Main Street and in Washington stems from many factors, of course, but among them are the ideas of Milton Friedman and many of his colleagues and students from this school. Ideas have consequences.
More than that, what we are seeing with the crash on Wall Street, I believe, should be for Friedmanism what the fall of the Berlin Wall was for authoritarian communism: an indictment of ideology. It cannot simply be written off as corruption or greed, because what we have been living, since Reagan, is a policy of liberating the forces of greed to discard the idea of the government as regulator, of protecting citizens and consumers from the detrimental impact of greed, ideas that, of course, gained great currency after the market crash of 1929, but that really what we have been living is a liberation movement, indeed the most successful liberation movement of our time, which is the movement by capital to liberate itself from all constraints on its accumulation.
So, as we say that this ideology is failing, I beg to differ. I actually believe it has been enormously successful, enormously successful, just not on the terms that we learn about in University of Chicago textbooks, that I don’t think the project actually has been the development of the world and the elimination of poverty. I think this has been a class war waged by the rich against the poor, and I think that they won. And I think the poor are fighting back. This should be an indictment of an ideology. Ideas have consequences.
Novinarji v službi države. Dobesedno.
| 20. October 2008 | Slovenija | Jure
Uporabna inteligenca je baje pogruntala tole:
Država bi izmed svojih novinarjev izbrala tiste, ki so po svoji vrednostni orientaciji in stilu različni od posameznega medija, v katerem je zakupila svoj prostor in tako omogočila objavljanje svojim novinarjem. Na ta način direktne subvencije ne bi bile več potrebne, pluralizem v poročanju posameznega medija pa bi se zagotovo povečal. To bi bilo možno tudi empirično izmeriti. (poudarki so tupišočega delo).
Zdaj so tiste Ruplove diplomatske note precej bolj razumljive, kajne
Via JaKa via Razgledi
Danilo Türk je slovenska politična najdba desetletja
| 17. October 2008 | Slovenija | Jure
Priznam, pogovora Janeza Janše Možine z Danilom Türkom na RTV SLO nisem spremljal, nanj me je opozoril šele zapis vojka. Po ogledu je jasno dvoje:
a) Grimsov zakon o državni televiziji deluje
b) Po neverjetnem naključju, sreči neumnega kmeta ali milosti onega zgoraj smo dobili Predsednika, ki si ga morda sploh ne zaslužimo. Ko se srečata popolna forma in tehtna vsebina, politični nameščenci izpadejo skrajno bedno, politikantsko in kar sami ponudijo izvrsten dokaz, da je nov zakon o RTV nujen. Zatorej, moja malenkost si želi, da fantastični duo Gerič&Možina v naslednjih mesecih preživi čim več časa na naših zaslonih.
Islandija vzor Sloveniji?
| 17. October 2008 | razno | kronist
Spomnimo: Še ne tako dolgo nazaj so domači neoliberalci povzdigovali vzor liberalnega islandskega gospodarstva, ki bi mu po njihovem mnenju morala slediti tudi Slovenija. Hkrati so se pridušali, kako monopolisti na trgu hrane Slovencem z visokimi cenami zategujejo pasove. Ampak zgleda, da bodo prej kot Slovenci zaradi neoliberalnih ekscesov stradali Islandci:
Narodna banka Islandije trdi, da so devizne rezerve, ki jih ima, dovolj za nakup hrane za naslednjih 8 do 9 mesecev. Uvozniki zatrjujejo drugače: deviznih rezerv je dovolj samo še za hrano za 3 do 5 tednov. Problem je, ker uvozniki zaradi drastičnega padca krone težko pridejo do deviz, dodatno težavo pa predstavlja valutno neravnovesje v državi in visoke cene hrane na trgu. Vir.


