Last week saw the demise of the shadow banking system that has been created over the past 20 years. Because of a greater regulation of banks, most financial intermediation in the past two decades has grown within this shadow system whose members are broker-dealers, hedge funds, private equity groups, structured investment vehicles and conduits, money market funds and non-bank mortgage lenders.
Ena izmed prvih izredno pomembnih nalog nove vlade mora zagotovo biti, da Fincem pri preiskovanju afere Patria zagotovi vso možno pomoč. Scenarij v primeru, da jim spodrsne pri preiskavah in kasnejšem pregonu odgovornih, bi lahko bil zelo črn. Osebno si v tem primeru znam od Janše&Co. predstavljati marsikaj… še najmanj neugodno bi bilo dejstvo, da na Trgu republike ne bi mogli več parkirati.
Včeraj je bil en tak čuden dan, kajne? Recimo, kdo bi si mislil, da smo pravzaprav imeli volitve v dveh entitetah; v Ljubljani in Sloveniji. Če smo doslej očitno živeli v zmoti, da je tudi Ljubljana del te slovenske množice, nas je sedaj že skoraj bivši vodja ob samem koncu vladavine le razsvetlil. Ob upoštevanju tega podatka gre pričakovati, da bodo zdrave sile nemudoma organizirale aktivnosti za odcepitev Slovenije od izdajalske Ljubljane. Ker imajo s takim početjem kar nekaj izkušenj, je uspeh zagotovljen, pa še glavni mesti si bosta blizu.
Gremo dalje: doslej smo – spet napačno! – mislili, da se bije bitka med izvorno demokratičnimi silami in silami kontinuitete. Paf, pa se v to jasnost spet prikrade takoimenovana tranzicijska levica. Pa kaj je zdaj to??? Ker bo kar nekaj genijev, ki so v preteklih letih po službeni dolžnosti kovali tovrstne besedne umetnije, v kratkem brez zaposlitve, velja novemu mandatarju na srce položiti idejo, da ta perspektiven kader vseeno zaposli v novem uradu za ohranjanje tega neprecenljivega bogastva slovenske kulture. Kako bomo sicer čez petdeset let vedeli, kaj za ena žival je bila ta takoimenovana tranzicijska levica? Predstavljajte si muke zgodovinarjev!
In še naprej: Janez Janša je tudi na ta čuden dan dokazal, da je sam sebi največja ovira na poti do statusa “državnika” (v slovenskih dimenzijah, prosim). Če zmagovalcem pristoji ponižnost in samoomejevanje, se poražencem spodobi dostojanstveno prenašanje poraza. Janša si spet ni mogel pomagati, da ne bi z opozarjanjem na domnevno zelo veliko število neveljavnih glasovnic sejal dvom v regularnost volitev. Komplot, spet! Glede na tesen izid je vsaj za trenutek zadišalo po Floridi. No, n’č bat: neveljavnih glasovnic je bilo najmanj doslej.
Pa malo nazaj: trdno sem prepričan, da sta usodo teh volitev v samem fotofinišu zapečatili dve dejanji: genialna odločitev, da trojček tik pred zaključkom kampanje stopi skupaj in ljudem jasno pove, da ponuja alternativo v paketu, ter javna in glasna podpora Zorana Jankoviča in Milana Kučana tovrstni koaliciji. Brez tega se verjetno ne bi posrečilo.
Od začetka do dneva D: vse čestitke novemu mandatarju, toda iskreno upam, da bo precej boljši prvi minister kot predvolilni borec. Govorilo se je o slavnih in v bitkah preizkušenih ameriških svetovalcih, dobili smo neverjetno medlo, prazno, na trenutke kar obupa vredno kampanjo socialnih demokratov.
Želja po dnevu D: upati gre, da bo mandatar našel (čarobno?) formulo, ki mu bo omogočila vladanje brez Desusa in Karla Erjavca. Ne zaradi Patrie, kjer je Erjavčev greh najverjetneje le to, da mu ni nič jasno, ampak zaradi cene, ki bi jo bilo za njegovo podporo potrebno plačati. Če bo SLS glede na stanje v stranki sploh sposobna razmišljati, bi lahko v skoku iz Janševe barke videla pametno potezo.
Ko po dnevu D zmanjka dni. NSi je šla v večna strankarska lovišča, od koder verjetno ni povratka. O Bajukovem vodenju stranke in ministrovanju je mogoče povedati to in ono, o njegovem političnem slovesu pa, da je pokazal dostojanstvo, ki ga bivši prvi minister ni zmogel. Odstop, nobenih teorij zarote, iskanja krivcev pri vseh, le pri sebi ne… Veliki so veliki tudi ob porazu.
Se pri drugih zares šele prav začne.
…. in gospa Meta bo morala po metle s svojim avtom. Končno!
Ted Rall nas večkrat na teden razveseljuje s kratkim politično satiričnim stripom. Pozor na zadnji kvadratek. :)
James Moore: A Nation of Village Idiots
Conservative Republicans always want the government to stay out of business and avoid regulation as long as they are making lots of money. When their greed, however, gets them into a fix, they are the first to cry out for rules and laws and taxpayer money to bail out their businesses. Obviously, Republicans are socialists. The Bush administration has decided to socialize the debt of the big Wall Street Firms. Taxpayers didn’t get to enjoy any of the big money profits on the phony financial instruments like derivatives or bundled sub-prime paper, but we get the privilege of paying for their debt and failures.
Let’s just consider the money. The public bailout of insurance giant (becoming a dwarf) AIG is estimated at $85 billion. According to one report, that’s more than the Bush administration spent on Aid to Families with Dependent Children during his entire time in office. That amount of money would also pay for health care for every man, woman, and child in America for at least six months.
Skratka, med nami, med prebivalstvom žive različne vrednote in vsak posameznik jih ima in neguje. Janša in Zver pa nam kot postmoderne poskušata vsiliti predmoderne avtoritarne in masovne vrednote, ki nimajo nič skupnega z družbo 21. stoletja. Vprašajte se, ali si res želite živeti v okolju takšnih zaplankanih vrednot ali pa želite živeti v odprti družbi, kot državljani sveta. Odločite se, pojdite na volitve in povejte ali ste sposobni uveljaviti resnične postmoderne vrednote razvitih demokracij.
Pred začetkom volilnega molka še vsebina SMS sporočila, ki sem ga ravnokar dobil:
Obuvanje: 1 minuta
Pot do volišča: 15 minut
Izpolnjevanje volilnega listka: pol minute
Videti obraz Janeza Janše, ko izgubi volitve: NEPRECENLJIVO.
Pride do trenutkov, ko se zaveš, da je potrebno nekaj storiti, da tako pač ne gre več, da je potrebno dvigniti tisto rit, ki jo drugače tako rado zanese na kakšno prijetnejše mesto – sploh, če ne grozi totalna katastrofa.
Slovenija je še vedno in kljub znakom, da se lahko obrne drugače, obsojena vsaj na gospodarsko uspešnost, in to ne glede na politično elito, ki je in bo na oblasti. Ta uspeh je lahko seveda večji ali slabši, zajame lahko večjo ali manjšo skupino ljudi in lahko se kaže na različne načine a vendarle – vesoljni potop še ni na programu.
V tej izjemni lagodnosti se je mogoče zlahka prepustiti politični apatiji, indiferentnosti, volilnemu absentizmu. Itak je vseeno, itak so vsi isti, itak se jutri ne bo nič spremenilo.
A gospodarski kazalniki, naj si bodo še tako spodbudni in pomembni, tudi veliko zakrivajo. Zakrivajo to, da kljub drugačnim obljubam počasi a zanesljivo stopamo v družbo, ki je nesproščena, zategnjena, primitivna in prostaška. V družbo, kjer je prozorna laž, tudi na samem političnem vrhu, nekaj običajnega, manjši spodrsljajček (če te seveda dobijo), nevreden pozornosti in razburjanja. Kjer se pisanje izjemno pomembnih zakonov prepusti lažnivim strankarskim hujskačem najslabše sorte, kjer se ni mogoče izogniti vtisu, da se policija in tožilstvo zlorabljata za strankarske volilne potrebe…. ampak ne bom več o tem, saj je bilo v zadnjih tednih povedano že skoraj vse.
Jambrek, ta sijajni konvertit, pravi, da ta vlada potrebuje še en mandat, da dokonča delo. Verjetno res, dvomim pa, da nam bo tista Slovenija všeč. Zagotovo to ne bo država vseh in za vse, odprta in tolerantna družba, v kateri bi bilo prijetno živeti. Bi pa bila zagotovo dobra za sajenje novih univerz, brez dvoma ;)
Gre za stanje duha in odprtost. Le največji strankarski verniki lahko pri polni zavesti trdijo, da Slovenija v zadnjih štirih letih tukaj ni nazadovala (očitno nimajo televizijskega sprejemnika).
Čas je za spremembe, in to zaresne, saj si Slovenija zasluži bolje, mnogo bolje. Slovenija si zasluži čas, ko bo slone, trdno prizemljene, mogoče videti samo v živalskem vrtu.
Čas je za spremembe in novo politiko. Čas je za politični penzion zadnjega največjega osamosvojitelja. S Patrijinim priboljškom ali brez njega. Leta 2008 je za to že skrajni čas.
Pojdi na volitve!
Sodeč po javnomnenjskih anketah in analizah, se v nedeljo lahko zgodi skoraj vse, ta “skoraj vse” pa bo odločilno krojila volilna udeležba. Če se bodo volivci levice vendarle sprehodili do volišča v zadostnem številu, bomo vladavini Janeza Janše lahko končno pomahali v slovo. Če se ne bodo, nam bo pritisk dvigal še štiri leta. Izbira je preprosta…
Napetost in negotovost nujno dviguje tudi pomen, morda celo odločilnost televizijskih soočanj. Danes zvečer sledi še zadnji veliki finale na terenu njihove televizije in pod vodstvom Rosvite Pesek. Glede na njeno vodenje prvega soočenja, ki je bilo pod ravnijo, pričakovano za resno javno televizijo, sam ne pričakujem preveč. Če bo tudi tokrat iz rokava privlekla nov osnovnošolski kviz na temo tekovin revolucije osamosvajanja, bomo itak lahko samo zavili z očmi in čakali na čudež. Kaj jim pa moremo, kajne?
Upati je, da bodo zvezde, zračni pritisk, temperatura v studiu… Borutu danes bolj naklonjeni kot sicer v tej kampanji. Po doslej videnem se janšistični besedni driski (kako imam rad to besedno zvezo) lahko učinkovito upre samo Gregor Golobič. Kresalova obeta a potrebno bo še nekoliko kilometrine. Za Boruta je tako danes break it or make it trenutek. Težko breme, ni kaj.
Prva asociacija menda ni potrebna? via lokalno.si
© 2004–2009. Vse pravice pridržane.
RSS. Blog uporablja prilagojeno predlogo Modern Clix.