Arhiv August 2008
Dejan Steinbuch o razliki med ruskimi in ameriškimi avanturami
| 20. August 2008 | Svet | Jure
Dejan Steinbuch:
Toda ameriške „naftne avanture“ nikoli bile doslej niti približno tako moralno in humanitarno grozljive kot ruska agresija na Gruzijo. Razlika je namreč zelo velika: Združene države so – ne glede na to, kdo je na oblasti! – kljub vsemu demokracija, ki temelji na vladavini prava in človekovih ter državljanskih pravicah. Nobena oblast si ne more privoščiti absolutne vladavine ali kršenja ustave in njenih privilegijev. Sistem zavor in ravnovesij tam deluje. Več…
Torej, če smo prav razumeli, se grozljivost določene operacije meri z demokratičnostjo države, ki jo je izvedla? Po receptu: naše vojne so osvobodilne, vaše genocidne?
Brezglavi Nato
| 19. August 2008 | | kronist
Zdi se, da se zveze Nato, te druščine topoglavih bojevitežev na čelu z ZDA, nič ne prime. Potem, ko je Moskva s svojo učinkovito vojaško akcijo v Gruziji na najbolj jasen način dala vedeti, da bo politika obkoljevanja Rusije, ki jo vodijo članice zveze, pripeljala do konflikta interesov in nestabilnosti v regiji, se je Nato odločil zamrzniti delovanje sveta Nato-Rusija.
Zakaj gre? Gre za posvetovalno telo, ki naj bi izboljšalo dialog in izmenjavo informacij med nekdanjimi nasprotniki v hladni vojni. Za telo, ki bi moralo pospešeno stopiti v akcijo ravno v kriznih situacijah, ko priložnosti za napačne ocene in prenagljene reakcije kar mrgoli. Če bi Nato posvetovanja z Rusijo jemal količkaj resno, bi svet v današnji situaciji sejal non-stop. Z zamrznitvijo Nato Rusom in ostalemu svetu dokazuje, da gre pri “sodelovanju” med Natom in Rusijo za ceneno besedičenje. Ko zagusti, Nato kot pregovorni pavlovski pes bevska v najboljši hladnovojni maniri in s tem potrjuje sumničenja Rusov, da se v bistvu ni nič spremenilo.
In potem generalni sekretar Nata še izjavi, da podpira vstop Gruzije v zvezo. Vstop države, ki je pod taktirko gobcavega advokata Rusiji lahkomiselno dala povod za vojaško intervencijo. Vstop države, ki bi za Rusijo pomenil sovražno dejanje. Če je kdo še menil, da je ruska intervencija anahronizem iz že preživetih časov - Natova reakcija kaže, da je zveza z vsemi svojimi topovi še trdno v hladni vojni.
Stari predvolilni vzorci
| 18. August 2008 | | bingl
“vljudno vas vabimo na otvoritev dveh novoasfaltiranih cestnih odsekov v Krajevni skupnosti Senovo: ceste v Kališevcu, v zaselku Kotink in odceka Drve-Sobnik.
Za več informacij je na voljo poslanec v DZ, svetnik občinskega sveta in član sveta KS Senovo Stane Pajk. Telefon: XXX ”
Slovenija v vodstvu
| 18. August 2008 | razno | abaris
LAT poroča, da se je Slovenija po včerajšnji zmagi Kozmusa zavihtela na prvo mesto po kriteriju MPC (medalj na prebivalca):
1. Slovenia (4) - one medal per every 501,927
2. Armenia (5) - 593,717
3. Jamaica (4) - 701,083
4. Australia (29) - 710,374
5. New Zealand (5) - 834,692
…
O (ne)uravnoteženosti medijev - športni vidik
| 16. August 2008 | | kriptoproletarec
“Zadnja leta je bilo v našem cehu veliko govora o (ne)uravnoteženih medijih. Dokler se mi ni oglasil navijač Kopra Smiljan K., me kot športnega urednika to ni čisto neposredno zadevalo, moja izkustvena razlaga prevladujoče neuravnoteženosti (rahla nagnjenost na levo) medijev pa je bila vselej čisto funkcionalna: desničarji so bolj škrti, zato se težje odločijo za nakup časopisa. Kaj je torej storiti nam novinarjem, ki živimo od prodaje časopisa? Sicer pa mojo tezo odločno podpira tudi najnovejša preusmeritev desne opcije - na brezplačnike.”
Franci Božič, O (ne)uravnoteženosti medijev - športni vidik, Delo, sobota, 16.8.2008
Kaj pa če se je Božič s svojo zdravorazumsko intuitivno razlago približal resnici, hehehe?
Mentor Gregorja Golobiča
| 13. August 2008 | Slovenija | abaris
Odlomek iz intervjuja s Slavojem Žižkom v The Guardianu:
Rosanna Greenstreet: Tell us a secret.
Slavoj Žižek: Communism will win.
Iraški sindrom?
| 11. August 2008 | | kronist
Sprva je kazalo, da bodo Rusi zgolj zaščitili prebivalce Južne Osetije, na plečih katerih se je gruzijski predsednik Sakašvili namenil izgraditi podobo jeklenega desca in izboljšati ugled pri volilcih. Izpričani amerikanofil in redni kolumnist trdnjav neokonservatizma, kot je Wall Street Journal, se je pri tem krepko uštel. Ne le, da ni uspel izbrisati dvomov o poštenosti volitev, na katerih se je pred nekaj meseci znova zavihtel na oblast, vse kaže, da bodo Rusi v odgovor nadutemu Gruzijcu razrušili pol njegove države.
Rusi verjetno ne bodo ostali v Gruziji kot okupacijska sila. No, kakšno bazo v Osetiji in Abhaziji si bodo že izborili, vendar prisotnost tujih vojska v državi ni nič novega. ZDA so s svojimi vojaki in veliko bazo ob plinovodu, ki teče od Azerbajdžana do turške sredozemske obale, prisotni že več let. Tudi rusko vtikanje v notranje zadeve kavkaške državice ne bo precedens. Samega Sakašvilija so Američani uvozili izza oceana, ko je bilo treba medijem predstaviti še eno ikono mavričnih revolucij, ki so jih financirali v nekdanjih sovjetskih republikah.
Na Kavkazu nič novega, torej. Težko je pričakovati, da bodo Rusi naredili takšno napako, kot so jo storili Američani v Iraku, in se zapletli v krvavo okupacijo. Je pa ruski odgovor v Gruziji zelo jasen: politika obkoljevanja, ki jo vodi Zahod, za Ruse pomeni sovražno politiko. Moskva lahko morda prenese gradnjo ekonomsko stežka upravičljivih plinovodov mimo svojega ozemlja, širitev zveze Nato na svoje meje, podpiranje sovražnih režimov v soseščini in medijsko vojno proti njej. Ne bo pa si dovolila, da se ji tako rekoč pred pragom v brk posmehuje gobcavi parveni, bogato dotiran s strani ZDA.
Gre torej za “simbolično” (pa zato nič manj udarno in krvavo) akcijo in ne morda za osvajalno vojno, kakor panično domnevajo v štabu Sakašvilija. Zanimivo je sedaj opazovati tega playboya, ki se je pred ruskim posredovanjem naduto bahal z močjo svoje armade, kako podpisuje enostranska premirja in moleduje za pomoč. Vsaj kozje molitivice ga bodo naučili žrebati, če ne drugega.
Posebej zanimiva je v tej epizodi medijska in diplomatska reakcija Zahoda. Za časa protipravne ameriške invazije na Irak nismo od nikjer slišali pogumnih pozivov k takojšnjemu prenehanju sovražnosti ter načelnih vztrajanj pri nezakonitosti agresije, za katerimi je stal ameriški nacionalni interes - nafta in Irak kot prijazna marioneta.
Danes pa smo priča komediji, v kateri se Poljska, Latvija, Litva in Estonija, najbolj zagrizene podpornice iraškega masakra v Evropski uniji, zgražajo nad napadom na suvereno in neodvisno državo. Mediji pri tem veselo sekundirajo in razpihujejo strah pred Rusi. Spet se nekateri zgroženo sprašujejo: Zakaj nas sovražijo? Ampak pri vsem tem ne gre za sovraštvo, ampak za hladni geostrateški račun, pri katerem so se zakalkulirali Američani in njihovi podrepniki.
Daleč od tega, da bi lahko sedaj žugali z moralizirajočim prstom.
Kosovski sindrom
| 10. August 2008 | | kronist
Ni še dolgo tega, kar so naslovnice slavile vzpostavitev mlade kosovske države, in ostro bičale nerazumni srbski nacionalizem, ki Albancem ne pusti izživeti njihovih državotvornih sanj. ZDA so bile med prvimi, ki so v sklicevanju na moralna načela samoodločbe priznale Kosovo, v nasprotju z mednarodnopravno prakso. S tem je bil storjen precedent, so svarili drugi.
In danes, ko preganjani prebivalci Južne Osetije trpijo pod raketami ameriške lutke na Kavkazu, gruzijskega predsednika Sakašvilija? Seveda, naslovnice izpostavljajo krutost ruskega posredovanja, boj ruskega Goljata proti gruzijskemu Davidu, vsi pa pozabljajo na dejstvo, da želi 99 odstotkov Južne Osetije stran iz gruzijskega primeža v naročje matere Rusije.
Naenkrat imajo vsi manj razumevanja za načela samoodločbe, ameriški marinci trenirajo gruzijsko soldatesko, ponarejevalca volitev Sakašvilija slikajo kot iskrenega demokrata pod ruskim diktatorskim škornjem. In le tu in tam je omenjen naftovod Baku-Tbilisi-Ceyhan, evropsko-ameriški projekt razbijanja ruskega vpliva v svetu.
Dopust
| 8. August 2008 | razno | Jure
Do 18. avgusta bom na dopustu in brez interneta (a bogato založen s pivom najljubšega tajkuna). V tem času ne bo potrjevanja člankov novih avtorjev (ki nimajo potrjenega še nobenega članka), komentiranje pa bo povsem prosto (brez moderiranja).
Imejte se lepo.
Suddenly planning, standards, regulation and progressive taxes don’t seem so bad
| 8. August 2008 | Svet | Jure
Naredil bom izjemo… in verjetno malo kršil določila o fair use. Malo 
A tole se mi v luči debate Damijan/Kovač zdi zanimivo (pa še Diigo nekaj štrajka):
James Galbraith: Years ago, I realized that the free-market, supply-side crowd, true conservatives who’d ridden high with Reagan, dislike Bush as much as I do. I speak of the hard money, low-tax, Wall Street Journal, deregulate-and-privatize team, the nemeses of my youth, people like Bruce Bartlett, Paul Craig Roberts, the late Jude Wanniski. Suddenly, we were on the same side. Had I gone crazy or had they gone sane?
Whether it was right or wrong, “Reaganomics” had a logic. Each policy would aim at one problem. Tight money would cure inflation. Low taxes would stimulate saving and work effort. Small government would “crowd in” investment. Free trade would make us efficient. Smart people believed this and they had the authority of respected economists like Milton Friedman and Friedrich von Hayek to back them up.
But now those ideas are dead, buried, abandoned. Deregulation brought us miseries in finance, transport, energy and the climate. Free trade agreements dole out favors to big farmers and big pharma. The financial crisis finished off what was left of monetarism, the idea that the Fed should only worry about inflation. And everyone has given up on waiting for low taxes to unleash the creativity of the ultra rich.
Under Bush, oil and gas, drug companies and defense contractors, insurers and usurers control the government of the United States and it does what they want. This is the predator state. The wisdom of free markets? The President gave his own verdict in Houston the other day: “Wall Street got drunk.” True enough, but where were the grownups when the party went wild?
For many years, liberals have lived in fear and thrall of the market mantra. It’s time to get over it, for if true conservatives realize that our problem is a predator state, shouldn’t liberals be out there doing something about it?
Suddenly planning, standards, regulation and progressive taxes don’t seem so bad.
BTW Bodite pozorni na to, v kakšnem pomenu avtor uporablja pojem “liberal”.
Loading ...
