Saj ni res – pa je! Nova zabavna izjava kraljev slovenske komedije. Tokrat poslanec SDS Bojan Homan:
Jaz pravim, da se mora vsak, ki še ni prepričan za to stranko, udariti po glavi in potem se mu sigurno posveti, da je Slovenska demokratska stranka prava stranka. Vir
Prvi komentar k članku nato najbolje dopolni poslanca: “Z ustrezno močnim udarcem, ki poškoduje možgansko tkivo!”
Danes je očitno praznik zabavnih izjav:
SDS je bila 12 let v opoziciji in se ji ne bo nič zgodilo, če v naslednjem mandatu ne bo na oblasti. SDS ne potrebuje oblasti, ampak Slovenija potrebuje SDS na oblasti. Vir
In SDS se bo seveda usmilila ubogega ljudstva, ki ne bo preživelo brez Janše na oblasti (čeprav je on niti ne potrebuje in mu je vseeno). :P
Primc (predsednik Glavnega odbora SLS op.a.) je prepričan, da bi bilo potrebno tako imenovane tajkune pozapreti in razlastiti. Na vprašanje, ali tudi predsednikovega brata, pa je odgovoril: “Vse.” Vir
Če živiš dovolj dolgo, doživiš tudi spreobrnitev SLS-ovcev v komuniste. :D
Georgia is the graveyard of America’s unipolar world
But what is clear is that America’s unipolar moment has passed – and the new world order heralded by Bush’s father in the dying days of the Soviet Union in 1991 is no more. The days when one power was able to bestride the globe like a colossus, enforcing its will in every continent, challenged only by popular movements for national independence and isolated “rogue states”, are now over. For nearly two decades, while Russia sunk into “catastroika” and China built an economic powerhouse, the US has exercised unprecedented and unaccountable global power, arrogating to itself and its allies the right to invade and occupy other countries, untroubled by international law or institutions, sucking ever more states into the orbit of its voracious military alliance.
How a euro-molehill became a mountain
But has the eurozone’s outlook really worsened so dramatically? Change is usually incremental in the bloc’s economy, reflecting cultural and structural differences with more dynamic parts of the world. The latest evidence – August’s purchasing managers’ indices released last week – suggested prospects had stabilised in the third quarter, albeit with the eurozone still dicing with recession. So here, at the risk of making my job less exciting, are a dozen reasons why the eurozone economic malaise might have been exaggerated and why we could even see positive signs in the coming months.
Gay Paris mayor to seek French presidency | 365 Gay News
Paris Mayor Bertrand Delanoe said Tuesday that he will seek the leadership of France’s Socialist Party.
Friend or Foe? Crows Never Forget a Face, It Seems
In the Seattle area, where rapid suburban growth has attracted a thriving crow population, researchers have found that the birds can recognize individual human faces.
Dragi moji, stvar je resna; v nevarnosti so principi, ki so temelj zahodne civilizacije, tako vsaj pravi doc. dr. Matevž Tomšič v zadnji številki Ekspresa.
Ježeš Marija, kaj pa se je zgodilo, kako to, da smo spregledali tako alarmanten položaj?
V bistvu ga nismo, le zapopadli so ga redki. Eto, Tomšič, sicer sociolog (in kot tak za premlevanje mednarodne politike primeren skoraj tako kot naši vrli ekonomisti), je našel vraga! Vrag je, seveda, ruski.
To, čemu smo priča v tem delu sveta, je ponovno udejanjanje ruskih imperialnih teženj. Ta država si skuša s pomočjo svojega energetskega bogastva (nafta, plin), ki je podlaga njene gospodarske rasti, povrniti vlogo svetove velesile.
Res, grda Rusija! V nasprotju z Zahodom, ki seveda ni imperialističen, nafta in plin v omenjenem področju pa ga ne zanimata niti malo. Gruzijo podpiramo iz čistega altruizma. Mimogrede: od kdaj so ambicije, da se postane svetovna velesila, per se prepovedane?
Tako lahko njeno sedanjo intervencijo razumemo zgolj kot agresijo na manjšo in šibkejšo sosedo. Gruzijskemu vodstvu je sicer mogoče očitati nepremišljenost in pomanjkanje občutka za geopolitično realnost. Vendar so utemeljitve vodilnih ruskih politikov, da njihova država zgolj ščiti pravice osetijske manjšine, ki živi na ozemlju Gruzije, samo prozoren izgovor.
Strinjati se je mogoče, da je Gruzija Rusiji sila nepremišljeno ponudila izgovor za poseg. Strinjati se je mogoče, da je izgovor prozoren, toda nič manj ni prozoren izgovor ZDA in drugih zahodnih sil, ki zaradi geostrateških in energetskih interesov prodirajo v ruski “predpražnik”. Gruzijskemu vodstvu ne moremo očitati samo nepremišljenosti in pomanjkanja občutka, greh, ki bi moral biti Slovencem še prav posebej poznan, je večji – Južni Osetijci so se na dveh(!) referendumih, od tega so zadnjega spremljali tudi mednarodni opazovalci, odločili za samostojnost. Za Tomšiča je to tako nepomemben podatek, da ga niti ne omeni.
Situacija je v nekaterih ključnih točkah močno podobna dogajanju v začetku 90. let prejšnjega stoletja na območju nekdanje Jugoslavije. Konkretno, rusko ravnanje je močno podobno tistemu, kar je tedaj počela Srbija, Obe za izvajanje ekspanzionizma izkoriščata oz. sta izkoriščali svojo svojo fizično premoč in svoje manjšine, razseljene po teh državah.
Khm… analogija se zdi malo nategnjena, kajne? Mogoče zaradi tega, ker Rusija v Južni Osetiji nima omembe vredne (ruske) manjšine, ki naj bi jo izkoriščala, Južni Osetijci pa so druga etnična skupnost? Ali pa zato, ker je primernejša nekoliko drugačna analogija: Južna Osetija je Slovenija, Gruzija Jugoslavija, ki je nad separatiste poslala tanke, Rusija pa veliki in močni, ki se gredo geostrateške igrice?
Da je geostrateške poteze vseeno bolje prepustiti tistim, ki v sposobnosti strategije prekašajo zlate ribice, kaže avtorjevo obupavanje nad cagavostjo Evropske unije, ki Rusiji ni dovolj odločno pokazala mesta. Posebej hudi grešnici sta Francija in Nemčija, ki sta rekli no in nein gruzijskemu vstopu v Nato. Tomšič v tem seveda vidi hudo napako, saj si Rusija (najbrž) ne bi upala posredovati v državi članici.
Hja, preigrajmo scenarija:
a) Rusija si res ne upa posredovati v članici NATA —>Ni sile, ki bi Gruzijo ustavila, da enkrat za vselej opravi s temi tečnimi Južnimi Osetijci.
b) Rusiji vseeno posreduje —>napadena je članica NATA —>kaj se zgodi potem je povsem izven zmožnosti napovedovanja.
Tomšič se tako gre pravo malo vajo iz dvojnih kriterijev. In čemu služi? Cilj je, sploh glede na medij, v katerem je bila kozerija objavljena, tako predvidljiv, da je že prav dolgočasno.
Se je pa ponovno “izkazal” tisti del slovenskega javnega mnenja, ki se običajno razglaša za najbolj “naprednega”.
…
Očitno je za radikalne levičarske “pravičnike” dober vsak, ki je nastrojen proti Američanom, pa naj bo to ruski “siloviki” s Putinom na čelu, venezuelski burkež Chavez, ostareli kubanski “el commandante” Castro ali iranski verski fanatik Ahmadinedžad.
…
To dokazuje, koliko (t.j. malo) jim te vrednote resnično pomenijo. Vrednote, ki jih je (zahodna) Evropa v preteklih desetletjih uspešno vzdrževala – tudi s obilno pomočjo danes marsikje tako osovraženih Američanov.
Seveda Tomšič teh levičarskih pravičnikov, ki naj bi se nedvoumno postavili na rusko stran, nikjer ne imenuje z imenom in priimkom. Takšno ravnanje je razumljivo, saj je s strašilom pač lažje ravnati kot s konkretno osebo in konkretnim stališčem.
Za konec naj gospodu vseeno čestitam na lociranju domače pete kolone, ki skupaj z ruskim sovragom razbija drage nam zahodne vrednote. Saj veste, tiste, ki smo jih tako vneto branili pri neštevilnih vojaških in drugačnih intervencijah, pri nastavljanju in rušenju vlad, pri branjenju in nadziranju latinskoameriškega predpražnika, na Falklandskih otokih,… in, seveda, Iraku.
Kot je pripomnil kolega: naše vojne so osvobodilne, vaše so genocidne. Dodajam: naš imperializem temelji na vrednotah, vaš na pohlepu po nafti in plinu.
FAT PEOPLE NEED TO PAY MORE TO FLY by Gus Winkler
U.S. Airways is eliminating their in-flight movies, because the projectors weigh 500-pounds and fuel is getting more expensive. They have already limited the amount of carry-on’s and checked baggage you can take on your trip, eagerly whipping out their cocks and shoving them in dry if your baggage is over their weight limit; and now they won’t even provide you with a movie to interrupt the horrible tedium of air travel.
In the Queen’s speech this autumn Gordon Brown’s government will announce a scheme to institute a database of every telephone call, email, and act of online usage by every resident of the UK. It will propose that this information will be gathered, stored, and “made accessible” to the security and law enforcement agencies, local councils, and “other public bodies”.
This fact should be in equal parts incredible and nauseating. It is certainly enraging and despicable. Not even George Orwell in his most febrile moments could have envisaged a world in which every citizen could be so thoroughly monitored every moment of the day, spied upon, eavesdropped, watched, tracked, followed by CCTV cameras, recorded and scrutinised. Our words and web searches, our messages and intimacies, are to be stored and made available to the police, the spooks, the local council – the local council! – and “other public bodies”.
Predvolilni boj prehaja v odločilno fazo in svoj piskrček so pristavili tudi pri največji opozijski stranki. Med drugim tudi menijo, da znajo “upravljati bolje“. Mar res?
Najprej si osvežimo spomin in si oglejmo, kdo sploh so tile socialni demokrati. Do kongresa pred tremi leti so bili znani še pod akronimom ZLSD (Združena lista socialnih demokratov). Za dokaj monolitno stranko sicer nenavadno ime, predvsem tisti del, ki se nanaša na črko L, je dobila pred državnozborskimi volitvami 1992, ko je SDP (Stranka demokratične prenove) “posesala” še nekaj manjših strank za okras. SDP pa je, čeprav današnji socialni demokrati v svoji uradni biografiji to tajijo, neposredna naslednica zveze komunistov. Torej tiste politične opcije, ki je Slovenijo z absolutističnimi pooblastili sama upravljala med letoma 1945 in 1990, kar v besednjaku aktualne vladajoče koalicije predstavlja tistih “45 let podlage”. Pri čemer jim ni bilo treba vsake kvatre trepetati pred rezultati volitev, še celo svoj “lik in delo” so zavarovali z znamenitim 133. členom zveznega kazenskega zakonika. Pravzaprav so se za prvo “skupščino delničarjev” (torej volitve) ojunačili šele aprila 1990, ko so po večini vzhodne Evrope in celo ponekod po Sovjetski zvezi (Litva, Estonija) komunistični režimi že popadali kakor domine.
Nadaljuj z branjem…
Danes, 26. avgusta, je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, na tiskovni konferenci predstavila rezultate primerjalne analize programov parlamentarnih strank za Volitve 2008.
Stranka, katere program je najbolj usklajen z vizijo prehoda države v družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov, zavarovanja naravnih virov in prilagoditev podnebnim spremembam, je stranka ZARES. Več…
in
To je že drugo tovrstno priznanje nevladnih organizacij, po tem ko so prejšnji teden kot najboljšega Zaresov program označili tudi v društvu Focus, Društvu za sonoraven razvoj, ki je v Sloveniji nosilec vseeevoropske kampanje Velika zahteva (Big Ask), katero je že spomladi podpisal tudi predsednik Zaresa Gregor Golobič. Več…
© 2004–2009. Vse pravice pridržane.
RSS. Blog uporablja prilagojeno predlogo Modern Clix.