Arhiv Julij 2008

Obnovljeno: Kje so meje sovražnega govora?

Trackback| 31. Julij 2008 | Slovenija | blogar

Včasih, ko nehote prebiram komentarje ob raznih novicah, še zlasti kadar se te novice dotikajo slovenske politike, me vedno prevzame občutek groze nad tem kako nizka je kultura govora. Kakšno sovraštvo in jeza se nahajata med komentatorji. Razumem, da je internet okolje, kjer je svoboda govora najbolj obsežna, saj ponuja tako anonimnost, kot hitrost in skoraj neovirano objavljanje svojih mnenj tako rekoč brez cenzure. A vse to ni razlog, da tudi na internetu ne bi veljala splošna pravila, še zlasti, ko gre za sovražni govor.

Na en takšen primer sem recimo naletel včeraj, med komentatorji na SIOL-ovo novico Janša: Naš pogled seže vsaj do leta 2012, kjer je komentator stanley (45) 26.07.2008 ob 19:25:23 podal naslednji zapis »Bando komunajzarsko, to je (zares, lds, sd) v strogo varovana taborišča ala Jesenovac, Dachau, Auschwiz itd….«. Ko sem prebral ta zapis, sem seveda najprej začutil jezo, zato sem enostavno zaprl brskalnik in odšel na delo. A ni mi dalo miru. Kako si lahko nekdo, ki naj bi bil razumen, preudaren in izobražen (vsaj večina komentatorjev bi sebe tako opisala), sploh omisli takšen poziv? Po vseh grozodejstvih, ki so jih nacisti naredili ljudem v taboriščih. Ko so načrtno pobijali na sto tisoče ljudi.

Ob tem si lahko mislim dvoje… ali se komentator dejansko ne zaveda, kaj je pravzaprav predlagal, ali pa na žalost dobro ve kaj je predlagal. V obeh primerih se mi zdi, da je bila meja dobrega okusa že zdavnaj prestopljena, tokrat pa tudi meja sovražnega govora na internetu. Le kaj bi se zgodilo z človekom, ki bi na javni televiziji ali v kakšnem drugem mediju pozval k genocidu nad drugače mislečimi…. Verjetno bi, še preden bi svojo izjavo dokončal, sedel v ječi ali pa vsaj z izredno visoko denarno kaznijo. A v Sloveniji nihče ne ukrepa? Zakaj? Kdaj bomo pravzaprav postavili mejo in rekli »dovolj je«? Kje so meje sovražnega govora? Kdo so odgovorne osebe, ki morajo v takem

Obnovljeno: Slovenski tednik za vas, Ekspres za mesto

Trackback| 30. Julij 2008 | | Jure

Po prihodu iz dela sem v poštnem nabiralniku ob običajni solati, ki nas obvešča o ceni mleka v hipermarketih, dobil tudi nov brezplačnik Ekspres. Skoraj bi ga zavrgel skupaj z omenjenimi informacijami za šoping, saj je po formatu zelo podoben tistemu, kar sicer pošilja en diskotni trgovec.

Na srečo ga nisem, saj je bilo hitro jasno, da so se uslišale molitve mestnega prebivalstva, ki mu iz nekega razloga ni dano uživati v informativnosti Slovenskega tednika.

Uvodnik izpod peresa Nike Albreht se začne prav posebej lepo:

Pred vami je nov brezplačni tednik Ekspres, ki prinaša v slovenski medijski prostor svež novinarski pristop, neobremenjen s trenutnimi političnimi spopadi, in z ambicijo, da kot neodvisni časnik predstavi ključne dogodke, ki krojijo podobo Slovenije, kritično in nepristransko.

Hip, hip, hura! Le kdo si upa biti proti?! In res, v primerjavi s Slovenski tednikom so besede in stavki manj “sočni”, ni kukanja v spalnice levih politikov in ful frontal osebnih disvalifikacij. V kratkih novičkah se tu pa tam pojavijo celo politiki levice. A to je tudi vse, kar loči omenjena medija. Informacijska pooblaščenka je še vedno državni sovražnik številka ena, ki brani tajkune in ki je kriva za inflacijo. Dogovarjanje trgovcev o cenah je že dejstvo, Jankoviću spor z vlado služi kot izgovor za neuspehe…

Posebne obravnave so deležni slovenski mediji, s katerimi se ukvarjata Drago Jančar in Matej Makarovič. Analizi sta seveda tako neizprosni kot dolgočasni - klasični arzenal slovenske desnice ko pač beseda nanese na slovenske medije. Nestrokovni, levičarski, premalo objektivni, vse bolj rumeni…

Vse bolj rumeni? S tem se je celo mogoče strinjati a hudič je v mediju, kjer si omenjena privoščita sesuvanje slovenskih medijev; ne samo, da z objektivnostjo in neodvisnostjo očitno ne bo nič, temveč tudi Ekspres tam nekje do polovice polnijo trači in druge lahke vsebine.

Pritoževanje nad rumenostjo slovenskih medijev v Ekspresu je tako podobno pritoževanju nad nemoralo med obiskom kurbišča.

Kakorkoli že, desničarska propagandna strategija pred letošnjimi volitvami se izrisuje vse bolj jasno. Ko je hudič (beri: Šrot) vzel Delo in druge relevantne tiskane medije, desnici pa sta ostali samo RTV in STA, so pograbili brezplačnike in jih diferenciirali glede na ciljno publiko. Za vas najnižjo obliko pisunstva, za mestne “intelektualce” malo prebavljivejšo različico. No, če bi živel na podeželju, bi bil prekleto užaljen.

Obnovljeno: Jože spet strelja v prazno

Trackback| 28. Julij 2008 | | Jure

No, ponedeljki so vedno tečni, zato so taki članki vedno dobrodošli. Smeha polna skleda* - take zbrke, ko avtor pomeša vse, kar je možno pomešati, ne vidimo pogosto. Bralcem pa ponujam naslednjo zagonetko:

Torej vse tisto, kar mnoge evropske, predvsem skandinavske države že imajo. In tisto, za kar si prizadeva tudi Krugman v svoji zadnji knjigi The Conscience of a Liberal, da bi tudi ZDA omogočile vsem svojim državljanom in tako postale bolj liberalna država.

Kaj tukaj ne štima? Prvo dobi… zlato plaketo Drugega doma.

* Priznam pa, da me občasno smeh tudi mine:

Friedman je namreč avtor konceptov, kot so šolski voučerji, socialni transferji v obliki negativnega davka, enakomerna obdavčitev v obliki enotne davčne stopnje, fleksibilni devizni tečaji, pravila za monetarno ekspanzijo in izravnane proračune, prostovoljna vojska itd. Torej konceptov, ki so mnogim posameznikom omogočili enake možnosti glede šolanja ali pridobivanja socialnih transferjev ter konceptov, ki so mnogim državam zagotovili stabilnost in gospodarsko rast.

Tole ni več smešno, tukaj je na mestu že kakšno drugo vprašanje o avtorju. Ki ga na tem mestu seveda ne bom zapisal.

Pomen taktičnega glasovanja

Trackback| 27. Julij 2008 | | kriptoproletarec

Do parlamentarne demokracije imam zelo resne pomisleke. Saj dejansko gre za partitokracijo. Tako se tudi parlamentarnih volitev redkeje udeležim. Poleg ideološkega nasprotovanja je tudi odsotnost stranke, s katero bi delil večino pogledov na ureditev družbe. Kakorkoli. Letošnje volitve so nekaj posebnega. 4 leta vladavine arogance, nestrpnosti, izigravanja pravne države so dovolj, da oddam glas nekomu, ki ga v normalnih razmerah ne bi podprl. Če ne želim več SDS na oblasti, bom torej izbiral med tistimi strankami, ki so trenutno v opoziciji in imajo možnost priti v Državni zbor. Izberem lahko torej med SD, Zares in LDS. Vse tri stranke bodo skoraj zagotovo zastopane tudi v nove sklicu.
Komu od teh treh zaupati svoj dragoceni glas? Za SD govori dejstvo, da bi s tem ji pomagal do zmage na volitvah. S tem bi ji pripadala moralna pravica do mandatarja, predsednik države bi verjetno najprej Pahorju zaupal mandatarstvo. Proti SD pa govori možnost velike koalicije. Če bosta Zares in LDS prešibka, bo SD morda razmišljal o veliki koaliciji s SDS. SDS se že zdej zaveda, da jo na oblasti lahko ohrani le velika koalicija. NSI in SLS sta trenutno prešibki, da bi zagotovili potrebno večino v Državnem zboru. Velike koalicije Slovenija ne potrebuje, sploh pa ne s SDS. Torej je bolje oddati glas Zares ali LDS, da bo ravnotežje na levici bolj enakopravno.
Zakaj pa ne bi dal glasa manjšim strankam, katerih sporočila so nam kdaj bližja? Ker glasujem taktično, drobitev glasov na levici je na teh volitvah škodljivo. Glasovanje prilagojeno konkretnim volitvam, nikakor ne za vse volitve.

Želodec

Trackback| 25. Julij 2008 | | Jure

Danes sem videl, da je mogoče pozivati k samomoru(-om), pa se Franklu, grobarju kulturnega diskurza za prgišče fičnikov, ne obrne želodec. Ni kaj, vsaj želodec dela b.p.

NRB 2008 - Finance padajo v tiskani in spletni obliki

Trackback| 24. Julij 2008 | | Jure

Tukaj.

Bralci končno ugotavljajo, da je košta, ki jo servirajo Frankl&Co., v glavnem neužitna? Upanje umre zadnje…

Z vinjetami do luknje v DARS-sovih prihodkih?

Trackback| 23. Julij 2008 | | Jure

Družba za avtoceste (Dars) je s prodajo vinjet zaslužila 42,3 milijona evrov, lanski prihodki družbe od pobranih cestnin pa so znašali 218,3 milijona evrov (z DDV).

Po podatkih Darsa je bilo od 16. junija prodanih 1,2 milijona vinjet za osebna vozila in 20 tisoč vinjet za motorna kolesa, po njihovi oceni pa so v tujini prodali 200 tisoč vinjet. Vir

Davkoplačevalci, pripravite se. Ali ste morda mislili, da so predvolilna darila zastonj?

P.S. V številko o vinjetah niso (ali?) vključeni prihodki od tovornega prometa, a vseeno se zdi, da ne kaže preveč dobro.

Zanimive povezave 07/22/2008

Trackback| 22. Julij 2008 | Neuvrščeno | Jure

Inovativno podnaslavljanje fotografij v reviji Reporter

Trackback| 22. Julij 2008 | | Jure

Igor Kršinar se je v članku Barbika in tajkun razpisal o Pahorjevem obisku na prireditvi Pivo in cvetje, kjer se je le-ta sestal tudi z Boškom Šrotom (“najbolj razvpitega slovenskega tajkuna, ki je na sporen način polastninil za poldrugo milijardo vredno premoženje, nadzoruje največjo slovensko »korporacijo« od proizvodnje pijač do njihove prodaje na trgovskih policah, poleg tega pa še največjo slovensko in štajersko časopisno hišo, prek katerih skuša posegati še v slovensko politiko.” A niste navdušeni nad temi nikoli slišanimi informacijami? Za vsak slučaj, če se je kdo ravnokar vrnil s samotnega otoka? Mogoče po principu, da laž s ponavljanjem postane resnica? Ponavljanje, da dojamejo tudi tisti manj…khm… dojemljivi? Raziskovalno novinarstvo na višku LOL).

No, članek opremijo tudi s fotografijo, ki jo krasi podpis:

Poslušaj Borut, tebe bom pa jaz nastavil!” Na letošnjem praznovanju častilcev laškega piva se je ob pivovarskem baronu Bošku Šrotu znašel prvak SD Borut Pahor.

Holy shit, a to da je rekel Šrot?

In berete dalje in vidite, da največji slovenski žurnalisti nimajo pojma, kaj je Šrot govoril Pahorju.

Kaj je bila tema tega ali prejšnjega pogovora, bomo najbrž zvedeli po volitvah, če se bo Pahorju uspelo dokopati na premierski položaj.

Insinuacije so Reporterjeva glavna mojstrovina. Poglejmo recimo ta “vprašanja”, ki niso nič drugega kot zgledno poštirkana podtikanja.

Kakšno vlogo je imel Pahor pri preurejanju medijskega prostora oziroma če jo je imel, ta hip ne moremo odgovoriti. Ga pa njegov obisk pri glavnem medijskem rablju spravlja v čudno luč. So se Pahorjevi priskledniki res dogovorili z Boškom Šrotom, da bodo njegovi mediji pred volitvami podprli njihovega kandidata za mandatarja? Je bilo v ozadju dogovorov še karkoli drugega, kar bo obvarovalo največjega slovenskega tajkuna pred morebitnim kazenskim pregonom ali mu še povečalo gospodarski imperij?

Profesionalno in etično v praksi - Silvester Šurla

Trackback| 21. Julij 2008 | | Jure

Šurla je informacijski pooblaščenki poslal par vprašanj. Profesionalni in etičnih, seveda. V celoti so dostopna tukaj.

Biseri: »kdo vam je naročil!«, »po čigavem nalogu in s kakim namenom otežujete preiskavo«, »vaše videnje prava«, »z vašimi bolj kot ne za lase privlečenimi dokumenti«…

Pirčeva je očitno nekomu stopila na velik žulj, Šurla pa… razumem, da mu javno razkritje tovrstne rabote ni všeč.

Stran 1 od 512345»

Oglaševanje

BLOGOPOLIS

SLO EU USA

Ujeta misel

Aside category not selected.

ZADNJE NOVICE

This site is protected with Urban Giraffe's plugin 'HTML Purified' and Edward Z. Yang's Powered by HTML Purifier. 403 items have been purified.