Arhiv marec 2008
Mučenje: cena za varnost
| 8. marec 2008 | Svet | kriptoproletarec
Predsednik ZDA George Bush je vložil veto na predlog zakona, ki bi prepovedal obveščevalni agenciji CIA uporabo mučenja oz. t.i. postopek “waterboardinga”. Razlog za tako odločitev naj bi bil v tem, da bi s prepovedjo te tehnike zasliševanja ogrozili učinkovitost boja zoper terorizem. In sad tega boja je tudi dejstvo, da ni bilo terorističnih napadov v ZDA v zadnjih 6 letih in pol.
Torej se tudi v Sloveniji uspešno borimo proti terorizmu, saj nismo doživeli še nobenega terorističnega napada. Medtem pa se ZDA vedno bolj odmikajo od dediščine razsvetljenstva. Če je Beccaria konec 18. stoletja odločno nastopil proti uporabi mučenja v kazenskih postopkih, so novodobni filozofi učinkovitosti, dediči anglosaškega pragmatizma, dosegli novo zmago. Ob izvedbi cost and benefit analize so ugotovili, da je manjše zlo, če posameznik trpi kot pa če umrejo nedolžni posamezniki. Resnično dosledna izvedba utilitaristične filozofije, ki se na ameriških tleh uspešno pari z retributivizmom, torej ideologijo pravičnega in strogega kaznovanja.
Mleko v Kemiplasu
| 8. marec 2008 | Slovenija | vale
Prostore sporne kemične tovarne Kempilas v Dekanih uporabljajo za pretovor mleka. Ljubljanske mlekarne in Kemiplas v tem ne vidita nič spornega, veterinarska inšpekcija o tem ne ve nič, zdravstveni inšpektorji pa so si prostore ogledali že dvakrat. Podjetje Polos, ki za Ljubljanske mlekarne opravlja distribucijo mleka, naj bi v skladišču kemične tovarne le pretovarjalo že pakirano mleko iz večjih v manjše tovornjake. Na inšpekcijskem zapisniku pa med drugim piše, da je projekt lociran v nekoliko problematičnem okolju, vendar je predvidena selitev v doglednem času. Ker gre za živilo živalskega izvora, bi morali takšno skladišče registrirati in odobriti tudi pri veterinarski upravi. Do sedaj to ni bilo storjeno. Mleko se torej pretovarja v kemični tovarni, le nekaj deset metrov stran od proizvodnje anhidrid ftalne kisline.
Pa še to. Muharem Kadič, direktor kemične Tovarne Kemiplas, toži krajane Dekanov, ker naj bi mu s protestnim shodom konec decembra povzročili poslovno škodo. Krajani so protestirali za zapartje kemične tovarne, za kar se borijo že nekaj let. Kadič je tako prehitel občinskega odvetnika Francija Matoza, ki je pred meseci napovedal vložitev ljudske tožbe proti Kemiplasu, pa se to še ni zgodilo.
VIR: RA Koper, Primorski dnevnik 07.03.2008
Še letos
| 7. marec 2008 | Slovenija | Jure
Kucler Dolinarjeva napovedala začetek gradnje NUK II še letos
Kako sovražim to nedoločnost! Pravilno se namreč napiše “zagotovo pred letošnjimi volitvami”.
V Sloveniji je pač tako, da smo do lepšega glavnega mesta oddaljeni samo še par predsedovanj EU, do boljših lokalnih cest par obiskov papeža (tukaj predlagam regijsko kolobarjenje; Mariborčani že imajo “papeževo cesto”, na vrsti so drugi), in boljših nacionalnih institucij par volitev… Taki dogodki delajo čudeže.
A obstaja še kakšen sistem cestninjenja?
| 7. marec 2008 | Slovenija | Jure
Iskreno upam, da ne, kajti Slovenci smo obsojeni, da preizkusimo vse, običajno vsaj dva sočasno. Zaprti in odpri sistem, ABC, sedaj se nam obetajo vinjete, a spet ne za vse, kasneje pride satelitsko cestninjenje… Kot dete, ki se ne more odločiti, kateri bonbon bi, in zato poliže vsakega malo, nato pa jih z gnusom izpljune.
Med tem cincanjem pa se delajo raziskave, študije, projekti, zidajo se cestninske postaje, tiskajo se listki, vinjete… denar leti v prazno, DARS pa še vedno ugotavlja, da ne poberemo velikega dela cestninskega denarja.
In veste, kje je štos? Da popolnega sistema cestninjenja pač ni. Vsak ima svoje slabosti in prednosti. Se mogoče vsak dan vozite iz Maribora v Ljubljano? Čestitamo, vlada vam v navalu predvolilnega populizma pripravlja lepo darilce. Se na takšno pot odpravite samo enkrat na mesec? Kaj naj rečemo, it sucks to be you… do naslednje spremembe.
P.S. poceni prodam kartico ABC.
Podpisnikom peticije o “svetosti pojmovanja družine”
| 7. marec 2008 | Razno | analizator
132 posameznikov oziroma družin je do včeraj podpisalo peticijo z naslovom za ohranitev dejanske vrednosti pojma družina. Z njo podpisniki odgovarjajo na plakate, ki so se ob mednarodni konferenci o lezbičnih, gejevskih, biseksualnih in transpolnih družinah v Evropi, ki se je končala včeraj, pojavili po Sloveniji. S peticijo želijo zaščititi “svetost pojmovanja družine”. Podpisnike vsebinsko moti vsebina plakata z naslovom “Različne družine, enaka ljubezen”, saj sta na plakatih za mednarodno konferenco “samo dva istospolna partnerja, kar v nobenem primeru ni družina”, so zapisali. Vir
Poklanjam tole.
Apdejt:
G. Nidorfer, prvopodpisani, za RTV SLO MMC:
Kar se tiče širjenja družin oziroma skuposti z istospolnimi partnerji, je pogovor sklenil takole: “Če bo šlo tako naprej v Evropi, bomo imeli samo še muslimane.
Allahu Akbar!
Zanimive povezave 03/05/2008
| 5. marec 2008 | | Jure
Jurčičeva nagrada - vsi resnicoljubni, vsi drugačni at razgledi.net
tags: no_tag
Michael Meacher: This war on terrorism is bogus | Politics | The Guardian
tags: no_tag
Stanislav Kovač - argumentacijski biseri
| 5. marec 2008 | Slovenija | Jure
Public Enemy se je ponovno lotil Gregorja Golobiča. Branje je odlično, avtorju je to potrebno vendarle priznati. Pa kar začnimo.
Nobena skrivnost ni, da je Golobič eden tistih redkih politikov, ki so malodane nedotakljivi na časopisu Dnevnik, nad katerim bedi dolgoletni Golobičev prijatelj in član LDS Bojan Petan. Petan je svoj medijski imperij DZS-Dnevnik v tranziciji zgradil tudi ob Golobičevi politični podpori, ki je kot generalni sekretar LDS v zakulisju odločal o pomembnih transakcijah. Da je Petan velik Golobičev dolžnik, se je pokazalo zlasti decembra 2006, ko se je Golobič z odmevnim intervjujem za Dnevnik znova vrnil na politično prizorišče (le dva dni pred objavo intervjuja, 14. decembra, je Golobič pompozno izstopil iz LDS). O Petanovih stikih z Golobičem priča tudi nedavni Petanov intervju iz decembra lani, kjer je Petan za svoj časopis Dnevnik o Golobiču dejal: “Danes sva v različnih strankah, se pa občasno srečava.” (1. 12. 2007)
“Nobena skrivnost ni…” hm, mogoče že res, toda, kaj nam avtor ponudi v dokaz?
a) Golobič je za intervju izbral Dnevnik (mogoče bi moral takratno Delo? Mag?)
b) “občasno se srečava” O, madona, falota, pa vaju imamo! V tej slovenski vasi, kjer slej ko prej spoznaš vsakogar, se “občasno srečata”! Komplot!
Torej, kaj nam avtor ponuja v dokaz o protekciji Golobiča na Dnevniku in podpori Petanovemu imperiju? So o neznosnosti zapovedanega občudovanja Golobiča spregovorili Dnevnikovi novinarji? Je Kovač našel globoko grlo, ki mu je zaupalo, kako je Golobič skrbel in poskrbel za Petanov imperij? Nič… Intervju in besede, da se občasno srečata! Kje je Pulitzer?
Minuli teden smo v Financah razkrili tudi Golobičev tihi dogovor s Pivovarno Laško o medijskem vstopu stranke Zares v časopisno hišo Delo. Zgodba gre takole: lani septembra je bil v Sobotni prilogi Dela objavljen odmeven piarovski politični portret z naslovom Gregor Golobič (29. 9. 2007). V zadnjih treh mesecih in pol je imel Golobič kar tri velike intervjuje v Sobotni prilogi Dela (13. 10. 2007; 26. 1. 2008; 1. 3. 2008). Ob neobičajno velikem številu intervjujev z Golobičem moramo opozoriti tudi na lanski prednovoletni intervju s filozofom Slavojem Žižkom (29. 12. 2007). Žižek, ki je Golobiča novembra lani javno predlagal za tehničnega mandatarja vlade, se je v Sobotni prilogi nenadoma pojavil v velikem prednovoletnem intervjuju, ki je bil na Delu vedno rezerviran za pomembne osebnosti leta.
“Tihi dogovor”. Zanimivo, kajne? Dokazi?
Baje se Golobič prepogosto pojavlja v Delu. Aha. Občutno pogosteje kot drugi? Samo malo pogosteje? Se da frekvenco pojasniti kako drugače (nova stranka, smrt Drnovška…?). In kako odklopljen od realnosti moraš biti, da lahko zares verjameš, da Slavoj potrebuje Golobiča, da mu “zrihta” intervju? Hm?
Torej, kakšni so dokazi o tem tihem dogovoru? Je Kovač našel kakšen ukaz, sugestijo novinarjem na to temo? Kak primer cenzure do Golobiča negativnih člankov? Kje je “smoking gun”? Kje je Golobičeva “Adrijana”? Hm… spet nič…
Vstop Golobičeve stranke v Delo je povezan tudi z dvema pomembnima ideologoma Zaresa, Mihom Kovačem in Tarasom Kermaunerjem. Prvi se je pojavil kot redni kolumnist v vplivni sobotni izdaji Dela lani jeseni, drugi pa v zadnji izdaji Sobotne priloge. Pri Mihi Kovaču naj omenimo tudi zanimivo povezavo, da je njegov oče Božo Kovač pomemben soustanovitelj Kučanovega Foruma 21, na katerega se je Golobič obrnil pri lanski vrnitvi v politiko. Pri vstopu Golobičeve stranke v Delo gre ne nazadnje opozoriti še na lobistično vlogo pomembnega politika stranke Zares Mateja Lahovnika, ki ga je Pivovarna Laško že marca 2004 predlagala za svojega predstavnika v nadzornem svetu Dela, Lahovnik pa je pred štirimi leti v imenu pivovarne tudi lobistično iskal urednika Dela.
Miha Kovač in Taras Kermauner v Sobotni prilogi? Oh, komplot na kvadrat, ne more biti kaj drugega, kajne? In, a niste navdušeni nad “zanimivo povezavo”? Hm, kje smo že videli nekaj takega… Lady? Nova?
Lobist Lahovnik? Hm, naj mi nekdo pojasni, kako je lahko Lahovnik lobist Laškega, hkrati pa je bil pri njihovem nakupu Mercatorja med glasnejšimi kritiki ravnanja države (in Zares nasploh)? Čudni so ti lobisti v deželi Kovačevi. Bolj jih plačuješ, bolj ti podtikajo polena pod noge. Mazohistični oligarhi?
Javno najbolj znana Golobičeva klientelistična zgodba je povezana s primerom Mobitel in podjetjem Ultra, ki je pred volitvami leta 2004 doživela politični epilog z interpelacijo. Golobič je tedaj zanikal očitke, da politično nadzoruje državni telekomunikacijski dvojec Telekom/Mobitel, ki je bil pomembnem poslovni partner podjetja Ultra, kjer se je Golobič leta 2003 tudi zaposlil. Po volitvah 2004 je zgodba potonila v pozabo vse do lani poleti, ko se je na ustanovitvenem zboru stranke Zares v prostorih GZS pojavil legendarni direktor Mobitela Anton Majzelj.
Prav Majzljevo javno politično simpatiziranje z Golobičevo Zares, ki je povsem zaobšlo pozornost širše medijske javnosti, je najbolj neposreden dokaz Golobičevega klientelizma in demokratičnega primanjkljaja.
“Utonila v pozabo”? No, zakaj že? Je možno, da je šlo samo za umazano igro takratne opozicije? Ne vem, toda a ve Kovač? Kaj ponudi bralcu v glodanje? Majzel je bil na zboru stranke. So ga videli. Madona, komplot, spet?!
Povzetek: padajo velike besede “dogovor”, “prodaja oligarhom”, “klientelizem”… Kovač pa nam servira žurnalizem “baba čula, baba kazala”, za katerim, ko odstranite razpredanje, kdo se pozna in pogovarja ter kje so koga s kom videli, ne ostane nič. Z malo domišljije lahko tako povežete skoraj vsakogar in sestavite po tri komplote na dan, z veliko domišljije pa vas lahko Gregor gleda tudi iz flaške iz Laškega. Imam občutek, da se temu hitro približujemo.
Telekom naš vsakdanji
| 4. marec 2008 | Razno | Jure
Tole bo nujno izpadlo kot zagovarjanje “hudiča”, saj je bolj razširjena (in razumljiva) drugačna drža; udrihanje nad državnim in nesposobnim podjetjem, ki vleče denar iz žepov uporabnikov, ponuja pa slabe storitve. Takšen pogled se je skozi leta - mnogokrat upravičeno - tako zasidral, da nam morda otežuje pogled na realnost, ki je pred nami danes. V časih, ko se odločamo o usodi našega “nacionalnega” operaterja, zna biti to škodljivo.
Da, konkurenca zna ponuditi cenejše storitve. Ne bom vrtal skozi cenike in primerjal pakete ter lovil par evrov razlike*. In, o moj bog, SiOL-ova podpora je pogosto vic, ki ste ga slišali že stokrat, ponavadi povezan z resetiranjem ruterja. In, seveda, alternativni ponudniki imajo čez Telekom zvrhan kup pritožb, od tega jih večina verjetno drži (ne, Vege ni med njimi).
A po drugi strani… so storitve in cene za končne uporabnike, ki so na voljo pri Telekomu (ali njegovi konkurenci), evropsko povsem primerljive, podpora pa vsaj povprečna. Nobenih zgodbic vrste AOL, kjer se pri odpovedi naročnine zapletete v kafkovske mreže birokracije (za spremembo zasebnega podjetja), nobenega Comcastovega “uravnavanja” prometa v omrežjih P2P, nobenih “sladkosti” AT&T-jevega vrhunskega mobilnega omrežja vrste EDGE, nobenega zmanjševanja vlaganj, odpuščanja delavcev in zviševanja cen tipa Hrvatski Telekom…
Lahko bi bilo boljše, a solidno še ni katastrofa, ki bi zahtevala ukrepanje skozi zid, naj se zgodi karkoli, samo da je že konec…
Kar se mi zdi pomembno poudariti je, da do boljših storitev ni kratkih poti. Da, boljša regulacija trga je nujna, a to bo trajalo vsaj še nekaj brc iz Bruslja, ne glede na vse ostalo, zlasti privatizacijo. Zagovorniki slednje obljubljajo nižje cene, boljše storitve, naprednejše tehnologije**… Telekomunikacijsko nirvano. Prodajmo in puf… nevidna roka trga vam bo do vrat napeljala najmanj optično omrežje. V teoriji je vse lepo in preprosto; zasebno podjetje je učinkovitejše, država pa bo - ker Telekom ne bo več njena last - prej poskrbela za konkurenčne razmere. Seveda ne gre za nič drugega kot propagandi konstrukt, ki od nas zahteva, da se delamo slepi in gluhi ob izkušnjah iz drugih držav, kjer lahko hitro najdemo:
- telekomunikacijsko podjetje, v velikem delu v državni lasti, ki je pogosto poskusni zajček za najnovejše telekomunikacijske tehnologije, same države pa prav na samem vrhu telekomunikacijske razvitosti.
- telekomunikacijsko podjetje, ki je po privatizaciji znižalo (!) vlaganja, prenos ključnih funkcij pa je šel tako daleč, da so celo reklame iz centrale. Malo so še podražili storitve in zagotovili, da država po kriterijih, kot je razširjenost širokopasovnega interneta, zelo zaostaja tudi za povsem primerljivimi.
- državo, ki nikoli ni imela “nacionalnega operaterja”, ki je kapitalistični svetilnik z množico zasebnih telekomunikacijskih podjetij, ki danes začudeno ugotavlja, zakaj za vraga so jo v zadnjih letih po levi in po desni prehitele vse mogoče države, tudi mnogo revnejše.
Saj res; se še spomnite gneva tržnih fanatikov nad odločitvijo EU, da uzakoni samo en standard mobilne telefonije druge generacije? Naj trg odloči, kaj je boljše! Bodo že uporabniki znali presoditi, kar jim najbolj ustreza! Kaj se spet gredo bruseljski birokrati, naj raje predpisujejo dovoljeno velikost banan! Danes, ko je že nekaj let jasno, da je GSM (bil) globalni zmagovalec, ki je na razvoj industrije deloval pozitivno, so glede tega tiho.
A dogmatizem živi naprej, le tarča je drugačna.
* To sem že storil in v bajto za 50 evrov mesečno napeljal TV, VoIP in širokopasovni internet z zmogljivostjo, ki je nadpovprečna za evropske razmere, za povprečne ameriške pa lahko zbuja samo skomine. Ne, ni Telekom ;)
**Ob tem se vedno vprašam, kaj avtorji ob ADSL-u, VDSL-u, optiki, SDPA, HSUP…VoIP-u, IP TV… še pričakujejo. Nekaj takega?
Ko dejstva izgubijo v boju z lepo teorijo
| 4. marec 2008 | Slovenija | Jure
Mladoekonomisti s fijaskom pri prodaji Telekoma seveda niso najbolj zadovoljni. J.P. Damijan se tako resignirano tolaži, da lahko pri stacionarni in mobilni telefoniji ter internetu uporablja storitve konkurence. Kvisko?
/S/icer bi bil še bolj nejevoljen ob misli, da me bo nacionalni monopolist še nekaj debelih let krepko odiral.
O Telekomu je mogoče reči marsikaj, le tega, da odira končne uporabnike fiksne in mobilne telefonije ter interneta, pa niti ne (če gledamo evropske primerjave). Ampak v boju za “pravo stvar” se enim take stvari pač rade zgodijo…
Ni vsako mleko alpsko
| 4. marec 2008 | Slovenija | vale
Napačna raba termina lahko povzroči marsikaj Več >>
Loading ...
