Arhiv Januar 2008
Rekli so…
| 9. Januar 2008 | | Jure
… na razgledi.net
Komentar na članek Jožeta P. Damijana o nujnosti prodaje Telekoma Slovenije, v katerem so nasprotniki privatizacije po pričakovanjih spet “strokovnjaki”.
Mencinger je torej po Damjanovo “strokovnjak v narekovajih”? Morda; a Damjan je komajda še “Mrkaić s človeškim obrazom”: njegovo neoliberalno “nezavedno” je vse bolj očitno; preprečuje mu mdr., da bi si zastavil -in odgovoril na- za njegovo ekonomsko ideologijo menda ključno in preprosto “cost-benefit” vprašanje: je sedaj in v prihodnje večja škoda/korist, če Telekomov monopolni dobiček odide v tujino, ali zasebne žepe sploh , medtem ko bi morda, MORDA s tujimi/zasebnimi lastniki imeli mi,vladarji-potrošniki nekaj malega posamične koristi, ali če ostane dobiček T-koma v državni blagajni, torej načeloma v korist nas vseh, cene se sicer prepočasi, a vendar tudi nižajo? Dokler ne bo predstavil takega izračuna, bo njegovo strokovnjaštvo zbujalo zelo utemeljen sum ideološkega navijanja za neoliberalni model gospodarstva in družbe. Mrkaić je vsaj pošteno direkten friedmanovec , Damjan pa skuša svojo ideologijo še vedno zavijati v cesarjeva oblačila interesa posameznika-potrošnika/delničarja kot absolutnega občega interesa vseh. Vir
Vojko o tem, da bomo predsedovanje EU po zaslugi nepremišljenih izjav plačali dražje kot bi bilo nujno:
Kosovo? Kar zadeva Kosovo, je vsem jasno, kaj se bo zgodilo! BiH? Tam ne morejo upravljati sami sebe! Hrvaška? Stanje, ki ga hočejo vzpostaviti, ne posega v suverene slovenske pravice! Srbija? Dilema evropska prihodnost Srbije ali status Kosova ni prava!
Pričakovano, pa vendarle osupljivo hitro je slovenska diplomacija, poosebljena v prvem in zunanjem ministru, s prevzemom predsedovanja EU zamudila nekaj novih izjemnih priložnosti, da bi bila tiho. Slovensko gospodarstvo bi se Janezu Janši in Dimitriju Ruplu nedvomno lahko prisrčno in nemudoma zahvalilo za pomoč in podporo pri vstopanju na omenjene trge. A se, razen morebitnih izjem, ne bo. Slovenski državljani oziroma volivci, ki stavijo na balkanske vzajemne sklade, pa se obema lahko zahvalijo, toplo in iskreno, na volitvah. Vir
Slovenski Stalin spet straši
| 9. Januar 2008 | | Jure
Ni, kaj, eks-Demokracijini kadri na STA-ju so v polnem pogonu. Alešu Kocjanu je potrebno čestitati. V članek o lastništvu medijev vplete Ano Jud in Igorja Kršinarja vs. Marka Milosavljeviča in Sandro Bašić Hrvatin. Opazite razliko med prvima in drugima sogovornikoma? 
Sicer pa je Kršinar še enkrat potrdil, da je način podreditve Maga sicer vreden vse kritike, njegov (programiran) propad pa naravnost božji dar.
“Če za tem res stoji stranka Gregorja Golobiča, ki ga je filozof Slavoj Žižek nekoč označil za slovenskega Stalina, potem se bojim, da prihaja do stalinizacije slovenskega medijskega prostora,” je še dodal. Vir
Tovrstnih grimsoidnih bedarij, ki temeljijo na tako frapantni zlorabi (in/ali nerazumevanju) izrečenega, res ne bo nihče pogrešal. Čim prej izginejo, tem bolje.
Ob tem je dodal, da je v Sloveniji “hujše stanje, kakor je bilo v času stare Jugoslavije”.
Ko je nekaj podobnega izjavil Drnovšek, si je prislužil jumbo plakate. Predvidevam, da Demokracija Kršinarja tja ne misli postaviti (verjetno imajo prej v mislih kak križ).
P.S. Golobič očitno na desnici dobiva tak status kot nekdaj Milan Kučan. Desničarji ga vidijo povsod, nič se ne zgodi brez njega. Počasi jim bo začel skakati še iz kosmičev.
Ubranite se odvisnosti od glasbe
| 9. Januar 2008 | | kriptoproletarec
Na spletnih straneh Zdravstvenega doma v Novi Gorici, v razdelku Zdravljenje odvisnosti, nas opozarjajo na nevarnosti glasbe (pri tem seveda mislijo na razne pojavnosti rock glasbe) v obliki citatov. Starši, zaščitite svoje otroke pred nevarno odvisnostjo!
Zelo strokovno podkovana obrazložitev odvisnosti od glasbe. Dodali bi lahko še odvisnost od verovanja in udeležbe verskih obredov, kjer smo ravno tako priča podobnim pojavom množične psihologije kot na rock koncertih. No, programa odvajanja od te odvisnosti žal ne ponujajo.
O vplivih glasbe
Bruce Springsteen
Delaš najboljše po svojih močeh, upaš, da bo tvoje delo potegnilo iz poslušalcev na dan kar največ dobrega in da bodo vsaj del tistega, s čimer se strinjajo v pesmi, zaživeli v vsakdanjem življenju. Rock n’roll pa je lahko tudi hladen in okruten, je dvorezen meč. Ko postane njegova vsebina kult osebnosti, je to slepa ulica, ki pelje v izničenje in razvrednotenje osebnosti.Bob Dylan
Upam, da je moja glasba nekako zdravilna. V svetu je že dovolj tonov, ki jih občutim kot bolestno glasbo, ki jo ustvarjajo bolni ljudje za bolne ljudi.Aleksander Mežek
Menim, da je največ današnje popularne glasbe take, ki deluje na erogene cone in spodbuja seksualnost. Naslednja točka kamor “udari” glasba, so čustva, tretja točka pa je razum, četrto, najvišje področje, ki se nahaja nad človekom, pa je duhovnost.Iggy Pop
Glasba me dvigne do stropa. Ne čutim nobene bolečine, ne zavedam se dogajanja okoli sebe. Čutim samo glasbo in ko se vržem v morje ljudi pod morjem, obstaja samo občutenje glasbe, razpoloženje. Hočem odpreti tok energije. Lahko jo začutim. Dviga se po telesu do po vratu do glave, kjer kar nekako eksplodira…Jim Morisson
Že s pogledom na množico ljudi psihološko diagnosticiram. Ekipa štirih na odru, ljudi zdravi, se z njimi ljubi, lahko pa povzročijo, da množica podivja.Jimi Hendrix
Z glasbo je mogoče hipnotizirati ljudi. Ko jih tako zadenemo v najbolj občutljivo mesto, lahko njihovi podzavesti sporočimo vse, kar si želimo.Bob Larson, raziskovalec glasbenih učinkov
V hinduističnem obredu samopoškodovanja, ki traja ure in ure, se hindusi prebadajo z noži, iglami, kopji. Ritem glasbe ima podoben pulzirajoči tempo, kot ga slišimo v rockovski glasbi. Glasba ima očitno stimulirajoče delovanje, ki lahko pospeši parapsihološke pojave. Glasba lahko spreminja stanja zavesti, pospeši sprejemanje informacij, ki spadajo v kategorijo nadčutnega opažanja.Knaul, zdravnik in raziskovalec o dogajanju na koncertih
Izgubi se kontrola nad telesnimi funkcijami. Stanje zanosa, ki ga spremlja krčevito trzanje udov kot pri epilepsiji, rjovenje, ugrizi, smeh, mokrenje in trganje obleke mladi doživljajo kot srečo in zadovoljstvo.Jean Paul Regimbal, specialist za kriminalno psihiatrijo o vplivi glasbe:
• zmanjšanje zavestne in refleksivne sposobnosti mišljenja in koncentracije ter aktiviranje nezavednih procesov;
• oslabitev avtonomne kontrole volje pri impulzivnih (kolektivnih) vzgibih vse do(prehodne) izgube individualnosti;
• sproščanje nepričakovanih čustvenih reakcij, od mirnih depresivnih stanj do eksplozivnih napadov besa in uničevalnosti;
• histerija;
• motnje intelektualnih funkcij z negativnimi posledicami za spomin, razsodnost in smisel za realnost nasploh;
• sprostitev (samo)morilskih impulzov, ki jih neprekinjeno poslušanje glasbe okrepi in se lahko izrodijo v ritualno (avto)agresijo;
• halucinacije, blaznost, v skrajnih primerih psihotična stanja.
Zanimive povezave 01/08/2008
| 8. Januar 2008 | Neuvrščeno | Jure
European Tribune - Slovenian EU Presidency
Another jobs picture Europe vs. US (updated) - Paul Krugman - Op-Ed Columnist - New York Times Blog
SNS je kot azbest
| 8. Januar 2008 | | Jure
Vladimirju Vodušku je nekdo izmaknil zgodovino Zmaga Jelinčiča. Tega ni. Nerodno, saj ima Zmago stranko že od leta 1991, parlamentarni stolček pa greje od leta 1992. Brez prekinitev. S tem dosežkom se lahko pogojno kosa le še SDS, kjer se je Janša na čelu prebil leta 1993, vse druge stranke so preživljale burno zgodovino združevanj, razkolov in zamenjav na vrhu. Zmago ostaja in nič ne kaže, da ima že dovolj. Parlamentarni inventar.
SNS je kot azbest; odporna na vremenske neprilike in škodljiva zdravju.
SNS
| 7. Januar 2008 | | Jure
Nismo še dobro prebavili prazničnih požrtij, pa slovenska politika že obratuje s polno paro. Dogodki prehitevajo drug druge in nakazujejo res vroče leto. Ugotavljati čemu in zakaj je prišlo do turbolenc pri SNS-u, je v bistvu nepotrebno; verjemite psihiatrični razlagi ali tisti bolj s področja teorij zarot, meni je vseeno, saj tega kupa gnoja nimam namena preiskovati. Ugotovitev, da smrdi, mi zadostuje.
Resnejša obravnava spora Jelinčič-Peče je odveč, saj SNS nikoli ni bila resna politična stranka s poslanstvom in programom, ki bi presegala izboljševanje zaposlitvenega in še kakšnega položaja vpletenih. Koordinate delovanja SNS-a so znane; stranka sicer pluje pod nacionalistično in ksenofobno zastavo, ki pa je na nižjih ravneh vedno dovolj prilagodljiva, da lahko Zmago krmilo brez težav usmeri tja, kjer začuti, da je več t.i. protestnih volivcev, torej tistih, ki so nezadovoljni s političnim sistemom in akterji, vendar se jim še da oditi na volišče. Če je potrebno pokriti levo krilo, privleče cerkev, če desno, mejo in sovražnike osamosvajanja - pač po potrebi. Nikjer se ni to pokazalo bolje kot na zadnjih predsedniških volitvah; v okrajih, kjer se je v prvem krogu Jelinčič še zlasti dobro odrezal, je v drugem Türk beležil najvišjo podporo. Sporočilo je bilo jasno.
Jelinčič je prekaljen politični maček, ki je doslej vedno vedel, katere note zagotavljajo prihodnost. Največja ironija fenomena SNS-Jelinčič je v tem, da na krilih protestnih glasov izvaja politiko, ki dejansko predstavlja tisto, zaradi česar volivci sploh postanejo protestni. A glasna nacionalistična retorika očitno pokrije vse “vzajemne” vragolije. Očitki o korupciji in klientelizmu se lepijo na vse stranke, le na SNS ne. Sposobnost, ki si jo želi marsikdo.
Kljub Jelinčičevi nedvomni premetenosti in obsojenosti, da ga bomo očitno morali prenašati dokler se bo njemu dalo, pa je jasno še nekaj; uspeha SNS-a v veliki meri ne kroji sam (še manj Peče) - odgovornost leži na vseh drugih (zmernejših, “normalnejših”) strankah, ki pravzaprav generirajo potencialne volivce Jelinčiča. V tem pogledu je volilni rezultat SNS-a jasno ogledalo zadovoljstva državljanov s političnim sistemom, strankami in politiki. Ni kaj, “tržna niša” z dobro perspektivo na naslednjih parlamentarnih volitvah.
Zanimive povezave 01/07/2008
| 7. Januar 2008 | Neuvrščeno | Jure
Eurozine - Slovenia; Slovenia into the EU limelight Annotated
Secret Défense: La Slovénie, combien de divisions ?
(Samo)hvala
| 7. Januar 2008 | | Jure
Sodeč po novi vroči statistiki, smo bili na Drugem domu lani pridni (6. po številu prispevkov) in brani (10.). Ni slabo. Hvala vsem sodelujočim.
Izpit iz dvojnih meril?
| 7. Januar 2008 | | Jure
Kakorkoli je dogajanje na Magu slabo za slovensko novinarstvo, je potrebno priznati, da ni povsem brez pozitivnih eksternalij. Dvojna merila (ali kar hinavstvo?) le redko butnejo na plano s tako prozornostjo.
Pa se je zgodilo, bi lahko rekli ob dveh dogodkih, ki te dni zaznamujeta Slovenijo. Eden je uvedba schengenskega območja ter predsedovanje Slovenije Evropski zvezi, drugi pa zamenjava odgovornega urednika tednika Mag. Ustavimo se najprej pri tem drugem dogodku, za katerega bo morda kdo rekel, da ni zelo pomemben za večino Slovencev. Vendar ni tako. S tem, ko je nadzorni svet časopisne hiše Delo, ki predstavlja njenega največjega lastnika, zamenjal dosedanjega v. d. odgovornega urednika Silvestra Šurlo – ki že vrsto let velja za našega najboljšega raziskovalnega novinarja – in na čelo tednika Mag postavil Vesa Stojanova, je s tem sporočil ne le bralcem revije, temveč bolj širši javnosti, predvsem pa aktualni politiki, da o svoji lastnini ne bodo samo odločali po svoji želji, ampak da bodo vlekli tudi pomembne poteze za širši družbeno-politični prostor. Z nastavitvijo novega urednika so takšno potezo povlekli, s čimer so jasno pokazali, iz kakšnega testa so. Novi urednik namreč prihaja iz popolnoma nasprotne idejno-politične opcije, kot pa je bila dosedanja usmeritev Maga. Proti njemu so jasno besedo nasprotovanja izrekli vsi novinarji Maga, ki so dobili tudi širšo podporo iz novinarskih vrst, tudi Društva novinarjev, za katerega je znano, da ni najbolj na Magovi strani. Zavedajo se namreč, kaj ta nastavitev pomeni: najprej demonstracijo moči kapitala, posledično pa zadušitev pluralizma; Magu – enemu redkih ne-levih slovenskih medijev – se namreč pod novim urednikom ne piše nič dobrega. Ivo Žajdela, Družina
Reforme so čudna stvar
| 5. Januar 2008 | | Jure
Jože Mencinger:
Reforme so čudna stvar: nenadoma vsi vedo, da je treba nekaj reformirati, ne vedo pa, zakaj je to treba, in še manj, kakšne bodo posledice. Zato se ne smemo čuditi, da se je reformam s Partnerstvom pridružila tudi opozicija, saj se preprosto ni spodobilo biti proti reformi, ki naj bi omogočila “biti boljši od najboljših” in postati “svetilnik sveta”. V čredni poenotenosti nihče ni hotel videti, da je “cesar gol”, čeprav so bila edina zagotovila, da reforme prinašajo blaginjo, le leporečje in “samoumevnosti” ponudbene ekonomike. Mladina, 4.1.2008
Loading ...
