Arhiv Januar 2008
Nezaželeni gost
| 18. Januar 2008 | | kriptoproletarec
Včeraj, 17.1.2008, se je začelo novo akademsko leto na rimski univerzi La Sapienza. Slavnostni govornik bi moral biti Joseph Ratzinger, poimenovan Benedikt XVI. Skupina 67 profesorjev fizike je že pred 2 meseci poslalo pismo, v katerem so nasprotovali temu, da bi katoliški papež nagovoril znanstvene delavce in njihove študentje. Zmotile so jih sporne papeževe izjave o obsodbi Galilejevih teorij s strani Cerkve. Benedikt XVI. smatra, da je Cerkev ravnala pravilno, ko je nastopila proti Galelijevim tezam.
No, napovedane so bile demonstracije, vmešala se je policija, ki je pustila na univerzo samo študente le-te. Papež je odpovedal slavnostni govor. Večji del političnega spektra in množični mediji pa so nasprotnike papeževega nastopa ozmerjali kot nestrpneže, skrajna desnica je profesorje fizike celo označila za “cattive maestre”, kot so konec sedemdesetih let označevali levičarske profesorje, ki so bili povezani z zunajparlamentarno levico in nekaterim kot npr. Toniju Negriju tudi sodili in jih obsodili na zaporne kazni. Prisotni so tudi pozivi k odstopu profesorjev, kar spominja na podobno slovensko zgodbo.
Očita se jim nestrpnost do papeža in katoliških pogledov na svet. Pri tem pa se pozablja, da papež ne bi predaval kot teolog (že tako je nenavadno, da ima na začetku akademskega leta slavnostni govor prav teolog), ampak kot poglavar, malodane izvoljeni dosmrtni predsednik, neke Cerkve, ki si lasti pravice, ki ji ne pripadajo. Katoliška Cerkev temelji na dogmah, ne na znanosti, in vodja takšne organizacije nima kaj predavati na Univerzi. Papežev nastop ne bi bil dialog različnih, ampak enosmerno predavanje enih in edinih resnic in potrditev velike moči, ki jo ima Cerkev v družbi. Nasprotovanje samoumevnosti, da cerkveni glavar odpredava in zmoli par očenašev, je potrebno pozdraviti. Čakamo pa na prvo nasprotovanje blagoslavljanja javnih objektov v Republiki Slovenije. Načelo ločenosti cerkev in države je postalo načelo združevanja moči politične in cerkvene elite.
Zanimive povezave 01/18/2008
| 18. Januar 2008 | Neuvrščeno | Jure
Dani Rodrik’s weblog: How Ireland does it
tags: no_tag
Zanimive povezave 01/17/2008
| 17. Januar 2008 | Neuvrščeno | Jure
Slovenia criticises French Mediterranean Union proposal Annotated
tags: no_tag
Zanimive povezave 01/15/2008
| 15. Januar 2008 | Neuvrščeno | Jure
Anglo Disease - symptoms of failure
tags: no_tag
Vas skrbi ekonomska svoboda v Sloveniji?
| 15. Januar 2008 | | Jure
Eto, pa smo spet padli na razvpiti lestvici ekonomske svobode. Saj smo vam rekli, bodo zatulili vneti reformisti. Nč bat, vam na srce polaga Drugi dom. Tako hudo kot v Hong Kongu ali Singapurju, ki ju avtorji tega propagandnega orodja leto za letom mečejo na sam vrh “ekonomsko najbolj svobodnih držav”, tudi v Sloveniji še ni.
But, while both Hong Kong and Singapore have incrementally liberalized in recent years, neither the Cato Institute nor its allies apparently has ever heard of Singapore, Inc, or understand Hong Kong’s domestic economy. Between Singapore’s government and Hong Kong’s oligarchs, the two own almost enough of the means of production to qualify their economies as socialist - or perhaps “market socialist”, as the confused Chinese Communist Party a few years ago attempted to label its transition away from a command economy. (This is a phrase difficult to find on Google without a comma between the words “market” and “socialism”.) The fact is, certainly in Hong Kong, that Adam Smith has no hidden hand agitating competition. The hidden hand is on the consumer’s wallet and squeezing hard. There is a big difference between “free” and “business-friendly”. Celoten članek
Vojko@razgledi.net
| 14. Januar 2008 | | Jure
Vojko: “Hm, vsekakor se zdi, da novogoriška FUDŠ ni zgrešila s svojim imenom - njeni raziskovalci so očitno vsestransko uporabni za študije po potrebi naročnika.” razgledi.net
Zanimive povezave 01/13/2008
| 13. Januar 2008 | Neuvrščeno | Jure
Polnjenje slovenskih zaporov
| 13. Januar 2008 | | kriptoproletarec
Po pisanju Siola tako direktor Zavodov za prestajanje kazni zapora Tomaž Smole kot tudi direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj opozarjata na poslabšanje razmer v slovenskih zaporih, predvsem v največjem slovenskem zaporu na Dobu. Poleg prostorske stiske, ki je posledica povečanja števila zapornikov, je prisotno tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Ministrstvo za pravosodje je sicer odobrilo nove zaposlitve, vendar gre večinoma za pazniško osebje. Strokovni delavci (psihologi, socialni delavci) naj bi šele kasneje prišli na vrsto.
Kot je pojasnil Podržaj, ima Dob kapacitete za 296 zapornikov, trenutno pa je vseh zapornikov 482. v Zaprtem delu, ki ima kapaciteto 233, jih je 433. Smole pa je poudaril, da so v ljubljanskem zaporu razmere še slabše, “zasedenost Doba je 185-odstotna, zasedenost ljubljanskega zapora pa je 207-odstotna, hkrati z Mariborom so to trije najbolj obremenjeni zavodi”. To v praksi pomeni, da je v eni sobi, kjer bi jih moralo živeti osem, tudi po 17 zapornikov. “V eni sobi je ena školjka, dva umivalnika in en tuš, tako da ne moremo ravno nasprotovati pismu zapornikov, kjer opozarjajo na težke razmere,” je dejal Podržaj.
Problem prenapolnjenosti slovenskih zaporov ni v skokovitem povečanju kaznivih dejanj, temveč jih je iskati v izrekanju daljših zapornih kazni. Na srečo je izrekanje pogojnih zapornih kazni še vedno popularno, tako da se zapori ne polnijo še hitreje. Pritisk na Dob si lahko razlagamo z izrekanjem daljših zapornih kazni za hujša kazniva dejanja.
Smole in Podržaj smatrata, da predlog novega kazenskega zakonika ne prinaša nevarnosti za povečanje števila zapornikov. Mogoče imata prav, vendar se delno povečanja vseeno lahko pričakuje. Ko se je pred leti povečala najvišja zaporna kazen z 20ih let na 30 let, se je sčasoma tudi začelo izrekanje najvišje kazni, sorazmerno so se pa tudi povišale ostale zaporne kazni za najhujša kazniva dejanja, večinoma kazniva dejanja zoper življenje in telo. Tako sedaj ni več nič nenavadnega, če za poskus umora kdo dobi 15 let zapora. Daljša prisotnost posameznika v zaporu seveda pomeni povečanje zaporniške populacije.
Če se bo trend punitivnosti v slovenski družbi nadaljeval, in nič ne kaže, da se ne bi, se bodo tudi zapori še polnili. Zapori so namenjeni tudi zapiranju naših strahov pred neznanim, tako da nas občutek zaprtega obsojenca navdaja s pomirjenjem, da smo sedaj pa varni. Popolnoma zmoten občutek, vendar tako deluje v človekovi psihi. Država bo morala namenjati več sredstev za zapore, tako zaradi investicij v nove kapacitete kot tudi za delovanje le-teh. Torej bo morala nekje odvzeti, da bo dala sem. No, vojska verjetno ne bo prikrajšana. Ostala področja pa so že bolj na udaru. No, varnost je naša prva prioriteta, bi rekel samooklicani vodja opozicije. Torej tudi nima cene. Ne finančne, ne cene človeškega življenja, ki bo v imenu občutka varnosti morda kako leto več zaprto med štiri zidove.
Hrvaške na poti v EU ne ovira samo ERC
| 11. Januar 2008 | | Jure
Hannes Swoboda, ki je za Evropski parlament pripravil poročilo o napredku pristopnih pogajanj s Hrvaško, je za Euobserver.com izjavil, da so možnosti, da naša soseda zaključi pogajanja v predvidenih časovnih okvirih, trenutno samo 20- do 30-odstotne.
Prvotni časovni načrt je predvideval zaključek pogajanj z EU do leta 2009, 2011 pa naj bi Hrvaška postala članica unije. Sedaj je postalo že več ali manj jasno, da tako hitro ne bo šlo, če Hrvaška občutno ne pospeši reform. Problematična sta zlasti ladjedelništvo in boj s korupcijo.
V kolikor Hrvaška ne zaključi pogajanj do začetka naslednjega leta, lahko pride do težav tudi zaradi evropskih volitev in imenovanja nove komisije, ki se bo zgodila jeseni 2009. Vir
S slovenskega vidika je ob tem na mestu naslednji razmislek: ali je možno, da hrvaška politika izkoristi zaplet okoli ERC kot izgovor za neuspeh pogajanj in s tem zakrije lastno nesposobnost pri izvajanju bolečih reform (zlasti na področju ladjedelništva)? Bi lahko Slovenija na Hrvaškem postala priročni grešni kozel za neuresničene evropske ambicije?
Pritiski so, pritiskov ni
| 9. Januar 2008 | | Jure
Oglejmo si tole vest:
Po raziskavi fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) pritiski na medije nedvomno obstajajo, vendar analiza komentarjev štirih slovenskih dnevnih časopisov ne kaže na obstoj efektivnih pritiskov s strani aktualne vlade, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Matej Makarovič.
Namen raziskave, ki jo je pri FUDŠ v Novi Gorici naročila vlada, je bil razločiti raven svobode v slovenskih medijih glede na prisotnost oziroma odsotnost političnih, ekonomskih in drugih intervencij na medije, so v povzetku raziskave zapisali njeni avtorji. Več
Torej, če prav razumem, je vlada naročila (in plačala?) raziskavo, ki naj bi potrdila/zavrgla trditve, da pritiska ona na medije, izvedbo pa prepustila Makaroviču & Co. Genijalno.
Vse kaže, da v Novi Gorici nismo dobili tipične fakultete, ampak je tisto bližje strankarskemu think tanku za dobavo primernih ugotovitev. Na državne stroške, seveda.
P.S. Tajni viri so prišepnili zanimivo podrobnost o raziskavi, ki temelji tudi na intevjujih. Silni metodološki premisleki so avtorje vodili do zanimive odločitve: v raziskavo so tako vključili 3 podpisnike novinarske peticije in 6 podpisnikov (torej, skoraj vse LOL) protipeticije. Fun, fun, fun…
Loading ...
