Arhiv januar 2008
Zanimive povezave 01/28/2008
| 28. januar 2008 | | Jure
Economist’s View: The New Laffer Curve Logic and the Lack of Evidence for It
tags: no_tag
RŠ
| 28. januar 2008 | Slovenija | Jure
Radio Študent, novice:
Sestanku evropskih ministrov o približevanju Srbije Evropski uniji bo predsedoval Dimitrij Rupel…khm… ali naj raje rečemo Condoleezza Rice?
Pihaj, pihaj vetrček …
| 28. januar 2008 | Razno | analizator
Lep primer industrijske politike, cepljen na infant industry argument. Če se želi družba katapultirati na višji razvojni trend, je treba včasih sicer učinkovitemu tržnemu mehanizmu zavdati z brco v rit. Vzemimo vetrne elektrarne. Vetrna energija je, prepuščena v nemilost trgu, brez finančno težkih subvencij iz proračuna popolnoma nekonkurenčna. Ampak to velja samo tako dolgo, dokler vetrne farme ne dosežejo ekonomij obsega. Konceptualno gre za klasično tržno pomanjkljivost, saj trg ne razpolaga z vzpodbudami za vlaganje v vetrno energijo. Strošek postavitve vetrne farme se ob cenah elektrike preprosto ne povrne. Da bi se stvar splačala, mora v žep seči davkoplačevalec, z obilnimi subvencijami,
Ampak gre pri tem za metanje denarja stran, subvencioniranje proizvajalcev tehnologije in energetskih podjetij? Edini dober argument proti subvencioniranju mlade industrije je ta, da je družbeni proračunski saldo negativen. Več gre za subvencije, kot je prihranek zaradi uporabe vetrne energije. Zadnje študije kažejo, da so daljnovidni Danci imeli prav, ko so tržne mehanizme postavili na stranski tir in iz ničle na noge postavili industrijo vetra:
Researchers in Denmark have gone a step further and put a value on this effect. They believe that wind power shaved 1 billion kroner ($167m) off Danish electricity bills in 2005. On the other hand, Danish consumers also paid 1.4 billion kroner in subsidies for wind power. But this year, reckons Rune Moesgaard of the Danish Wind Industry Association, wind power will actually save consumers money for the first time, as the benefits resulting from lower power prices outweigh the falling cost of the subsidy. Vir.
Odzadaj stoji preprosta ekonomika. Ko so enkrat vetrnice postavljene, mora samo zapihati veter in električna energija pljuskne v omrežje takorekoč brezplačno. In ker se cena elektrike oblikuje na podlagi marginalnega stroška proizvodnje zadnje dodatne kilovatne ure, ki je šla v te ali one hladilnike in televizorje, brezplačna energija ta strošek zniža za vse oblike električne energije. Za kaj takega pa je seveda potrebna kritična masa vetrne energije, ki je ni mogoče doseči brez obilnih subvencij.
In končni rezultat? Predvidljiv za vse tiste, ki zagovarjajo aktivno vlogo države v gospodarstvu. Poleg energetskih prihrankov in zmanjševanja CO2 ima Danska še podjetja, ki so najuspešnejši svetovni izvozniki vetrne tehnologije na svetu.
The Danish wind power industry is the world’s largest. 90% of the wind turbines manufactured in Denmark is sold to the international markets. In 2003, the Danish manufacturers had a total world market share of approximately 38%, generating a combined turnover of almost 3 billion Euro and maintaining over 20,000 people employed in the industry, from wind turbine factories to maintenance and research. Vir.
Gre za industrijo, ki bo v naslednjih petih letih rasla po povprečni stopnji 17,4 odstotka. Ni slabo. Le kaj torej drugim državam preprečuje, da se niso stvari lotile podobno kot Danci. Vsaj v ZDA je jasno, da je neoliberalna ideologija znova prevladala nad zdravo pametjo:
One of the greatest barriers to robust renewable energy support by the U.S. government is the notion that government programs necessarily create a reliance on subsidies that is ultimately self-defeating. Vir.
Waving Goodbye to Hegemony
| 28. januar 2008 | Svet | Jure
Parag Khanna v odličnem osem stranskem članku v New York Timesu o geopolitični igri jutri:
Robert Kagan famously said that America hails from Mars and Europe from Venus, but in reality, Europe is more like Mercury — carrying a big wallet…Gisele Bündchen demands to be paid in euros, while Jay-Z drowns in 500 euro notes in a recent video. American soft power seems on the wane even at home.
Zanimive povezave 01/27/2008
| 27. januar 2008 | | Jure
Matjaz Hanzek - Pohod socialne demagogije?
tags: no_tag
Več kot le nerodnost
| 26. januar 2008 | Slovenija | Jure
Nerodna stvar, tale ameriška navodila za uporabo predsedovanja EU, kajne? Pa če bi šlo samo za nerodnost, neljubi spodrsljaj na vedno spolzkem diplomatskem parketu, bi lahko bili še veseli. Stvar je resnejša, saj razgalja zunanjo politiko “svetilnika Evrope”, ki se trenutno sonči v evropskem blišču, poln samega sebe in lastne velepomembnosti. Pride na plano en “pildek” in cesar stoji pred nami nag ter bos. Čeprav nam je lahko ob tem upravičeno nerodno, je objava navodil lahko koristna, če jih bomo že enkrat končno pravilno razumeli. Ne gre toliko za njihovo vsebino, pomembnejša je forma, način s katerim nam je bilo predočeno, kaj se od nas pričakuje (zahteva?). Iz afere gre tako potegniti najmanj tri spoznanja:
Prvič, na navodila, ki jih ni mogoče brati drugače kot skozi razmerje imperator - provinca, se je potrebno spomniti vsakič, ko bo slovenska zunanja politika z zunanjim ministrom na čelu vsa pompozna, z bliščem predsedovanja 500 milijonom Evropejcev, paradirala pred domačim občinstvom. Resnična teža, bilanca slovenske zunanje politike niso visoki gostje na Brdu, resnica se skriva v omenjenem dokumentu. Mnogi bodo ob tem morda rekli, a lahko sploh pričakujemo kaj boljšega, če v izračun vzamemo našo “objektivno” težo v mednarodno skupnosti? Kaj pa bomo proti mogočnim ZDA? V tem primeru jih je potrebno napotiti na primere relativno uspešnih in cenjenih evropskih malih držav, pri katerih se zdijo tovrstni ameriški napotki povsem nepredstavljivi. V globalnih dimenzijah velike razlike v “objektivni” teži kakšne Danske, Luksemburga ali Slovenije ni. Razlike v dosegu statistične napake. Vseeno je popolnoma nepredstavljivo, da bi imperator takšen dokument molil pod nos luksemburškemu zunanjemu ministru. Da se razumemo: ne gre toliko za razlike v vsebini (ta bi bila ista tudi pri drugih), gre za razlike v formi. Forma je tista, ki v končni stopnji razkriva odnos med gospodarjem in hlapcem!
Drugič, če je možno, da iz zunanjega ministrstva v medije odtečejo tako občutljivi dokumenti, se moramo nujno vprašati, kaj za vraga se pa tam dogaja?! Kaj vse še lahko odteka? Kaj vse lahko izvedo tuje obveščevalne službe (recimo hrvaška)? Pomembna vprašanja, ki so še težja zaradi dvoma v trenutno operativno sposobnost SOVE, ki smo jo demolirali kar sami. V kolikor več kot dopuščam možnost, da hrvaška služba pozna barvo toaletnega papirja, ki ga uporablja naš zunanji minister, po drugi strani izredno dvomim, da naši obveščevalci po lanskem masakru najdejo lastne WC-rolce.
Tretjič; svet zunanje politike/diplomacije je, kljub velikim spremembam v primerjavi s časom, ko so se v njem podile predvsem odlične osebe modre krvi, še vedno nekaj posebnega. Dovolj poseben, da, žal, ni za vsakega. Potreben je talent, ceni se preudarnost, analitičnost, pedantnost, zadržanost. Pomembne so vse vejice in vsaka pika. Odstopanja stanejo a cena je za vsakega akterja drugačna - najvišjo plačajo mali, veliki lahko nadoknadijo z drugimi sredstvi.
In tukaj pridemo do našega zunanjega ministra. Preudarnost, analitičnost, pedantnost, zadržanost? Malo morgen! Če kaj dr. Rupel vseskozi uspešno dokazuje, je to, da je za področje, s katerim se ukvarja že od kar pomnimo, popolni antitalent. Med možnimi kandidati za njegov položaj bi težko našli človeka, ki bi se ga v tolikih letih prakse “prijelo” tako malo. Zaletav, polemičen, z biciklistično mentaliteto, ki se klanja močnim in je arogantna do šibkejših (zlasti tistih na jugu), brez vsakršne izkazane zunanjepolitične domišljije in vizije, zato pa z več občutka za blišč, pompoznosti, kamere, trkanje po prsih in hvalisanje. Pod njegovo taktirko navodila imperatorja niso izjema, so nujen del sistema! Slovenska zunanja politika takšna navodila rabi, saj drugače itak ne ve, kaj na si sploh misli.
Zaslug dr. Rupla pri slovenskem osamosvajanju vseeno ne gre metati v koš. Ta so nesporna. A to je preteklost; Slovenija je danes normalna država in čas bi že bil, da dobi tudi takšnega zunanjega ministra.
Podravkino letno poročilo
| 26. januar 2008 | Razno | Jure
Zabavno. Kako jim je uspelo? Male skrivnosti velikih mojstrov, najbrž ;)
Zabava pri Société Générale
| 24. januar 2008 | Svet | Jure
Ups…
A rogue trader has cost French bank Société Générale €4.9bn (£3.7bn) in the biggest fraud in financial history.
News of the fraud, which will virtually wipe out 2007 profits at France’s second-largest bank, sent shockwaves through European markets, already battered by the escalating credit crisis.
SocGen also revealed that it is being forced to make further write-downs of €2bn relating to the credit crisis and said it would be forced to raise €5.5bn in fresh capital to strengthen its balance-sheet.
The bank gave few details about the unnamed trader, who has already been dubbed “the French Nick Leeson”. Reports from Paris suggested he is in his early 30s and earned around £75,000 a year. Več
Kdaj bo Matilda pobrala prazne geste?
| 24. januar 2008 | Slovenija | Jure
Dobro, besede niso bile taktne in primerne visokemu uradniku, a to se lahko zgodi vsakomur. Gospod se je vendarle opravičil, toda očitno imel to nesrečo, da smo v volilnem letu, vlada pa pri javnem mnenju v obupnem položaju. V taki situaciji je žrtvovati kmete na šahovnici izredno lahko. Ne stane nič. Še več: sankcij - kot ponavadi - itak ne določa teža greha, ampak politična moč grešnika. V tej državi smo od politikov slišali že mnogo hujše stvari, sankcij pa nikoli dočakali.
Še kako povezano: “Shock Journalism”
Prav tako zanimivo branje
Cotmanova in Kukovičeva o azbestu v pogovorih
| 24. januar 2008 | Slovenija | vale
Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije je ob obisku vlade na Gorišem pripravil protest in peticijo, v kateri je vlado opozoril na nepravilnosti v zvezi z reševanjem azbestne problematike. Protestniki Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije opozarjajo vlado, da so njihove pravice kršene, da zanje ni denarja. Ministrica za delo Marjeta Cotman je po obisku SABS-a dejala.
MARJETA COTMAN, ministrica za delo: Peticijo bomo preučili, samo vsebino, ker je obširna, zato jo bom vzela s sabo. Danes pa smo naredili pomemben korak naprej, da se pač za odprta vprašanja, ki so ostala v zvezi z zakonom imenuje neka skupina na ministrstvu in da se pogovorimo o teh zadevah. Mislim, da je bilo tega sodelovanja premalo, med ministrstvom in SABS-om.
Tudi ministrica Mazej Kukovičeva je pripravljena na pogovore.
Protestniki, denar ni vse, s pogovorom se da marsikaj rešiti …
Loading ...
