Arhiv 2007
Raziskovalno novinarstvo na Delu
| 18. January 2007 | | Jure
No, ravno včeraj sem se spraševal, kje je raziskovalno novinarstvo na Delu, danes pa le-to objavil tole. Aleluja! LOL Vseeno dodajam: za ugled strank (vseh, da ne bo pomote) bi bilo najbolje, če bi se v celoti odrekle donacijam podjetij. Dokler bo tako, kot je sedaj, se nikakor ne bodo mogle otresti vtisa, da si podjetja kupujejo naklonjenost, če že ne kaj bolj spornega.
Rearranging Deck Chairs on The Titanic
| 17. January 2007 | | Jure
Po nekaterih zabavnih opazkah glede novih oblačil TV Dnevnika in Odmevov, sem si končno tudi sam ogledal rezultate močno oglaševane prenove. Glede vizualne podobe si bom zaradi manjka kvalifikacij drznil pripomniti samo to, da ni ravno katastrofa, zagotovo pa stvar ni boljša kot prejšnja “rdeča” scena. Tudi sam Dnevnik me ne zanima preveč; itak je na programu mnogo prezgodaj, da bi ga lahko redno spremljal, prav tako je že nekaj časa za moj okus obupno razvlečen. Toda Odmevi… tega jim pa ne odpustim. Odmevi so bili idealni - ravno prava ura, pravo razmerje med pregledom dnevnih dogodkov in posameznimi temami dneva. Čisti zmagovalec za obdobje, ko večina ljudi ne hodi več spat s kurami, ko nam agencijske novice že itak mnogo prej kot TV Dnevnik servira internet. Viktorji so bili popolnoma zasluženi in konja, ki zmaguje, se ponavadi ne menja. To, kar se je zgodilo Odmevom, je čista sprememba zaradi spremembe, ki ne služi ničemer, razen egotripu vodilnih, da pokažejo javnosti, da je nov petelin na dvorišču.
Kaj jedo Dnevnikovi novinarji?
| 17. January 2007 | | Jure
Slovenska medijska scena dandanes zagotovo ni v najboljši formi (milo rečeno) a vseeno obstaja vsaj ena svetla točka, svetilnik v megli uravnoteženosti - Dnevnik. Čeprav mi še vedno deluje nekoliko “prelahko”, tako po obsegu celotnega časnika kot po dolžini člankov, je vse bolj jasno, da trenutno edini opravlja svojo nalogo. Z nekaterimi občasnimi svetlimi izjemami (Preverjeno na POP TV včasih preseneča), lahko edino pri Dnevniku brez večjih zadržkov ugotovimo, da prakticirajo resno raziskovalno novinarstvo, ki, podprto z dokumenti in argumenti, nastavlja oblastnikom neprijetno a nujno ogledalo. Primeri nekaterih zgodb, ki so jih odprli Dnevnikovi novinarji, so zgovorni:
- Erjavčevo nakupovanje oklepnikov (najnovejša zgodba)
- Bručanovo izbiranje izvajalca nujne helikopterske medicinske pomoči
- Elesove mahinacije pri izbiri izvajalca helikopterskih prevozov
- DARS in vrtoglavo naraščanje stroškov pri gradnji predora Šentvid
- prevažanje Mete Rupel z avtomobili MZZ-ja
- Ruparjeva stanovanja (sicer Direkt, a ista medijska hiša)
To je le nekaj primerov zgodb, ki jih brez Dnevnika ne bi bilo. S čim se lahko pohvalita drugi dve časopisni hiši? Katero afero je recimo pod Slivnikovo taktirko, ki je imel vedno polna usta “raziskovalnega novinarstva”, razkrilo Delo? Kakšen presežek lahko ponudi Večer?
Cena športnih copat - koliko dobi kdo?
| 17. January 2007 | | Jure
Športni copati za 100 dolarjev:
In China:
- $15.67 materials
- $2.59 direct factory labor
- $4.56 indirect factory labor and overhead
- $1.90 factory capital and entrepreneurial profit
Price leaving China: $24.71
In the Pacific:
- $3.88 shipping and transport
Price landed in Oakland: $28.59
Cost of goods here in the U.S.:
- $0.76 Warehousing & distribution
- $0.38 Royalties
- $0.27 quality assurance
- $0.23 research and development
- $0.38 other costs of goods sold
Final cost of goods sold: $30.62
- $12.90 Sales, etc.
- $1.75 Corporate overhead
- $2.56 Corporate taxes
- $4.21 Interest and profit
Value at wholesale: $52.03
Retail sales costs: $47.97
Retail price: $100.00
Kulturnike iz politike!
| 16. January 2007 | | Jure
Zelo dober tekst. Priporočam v branje in dodajam: slovenski politični prostor bo resnično normaliziran, ko se bo znebil “kulturnikov”. Prevlada kulturniške srenje je bila normalna v začetku države, saj je ta zapolnila prazen prostor, ki ga je pustila samoukinitev partije, kasneje pa ne več. Četudi se jih je veliko že umaknilo iz bolj ali manj aktivnega političnega udejstvovanja, nekateri še ostajajo, od tretjerazrednih kulturnikov tipa Rupel in Zorn do prve lige kot sta Grafenauer in Jančar. Slednji je med omenjenimi še najbolj ob strani a tudi on nič manj ne dokazuje, da je politika avtonomno področje, kjer še tako izjemni dosežki drugje ne pomenijo dosti, najmanj pa akterjem podeljujejo priviligiran položaj. Vseeno, težko boste našli državo, kjer je toliko kulturnikov dejavnih v političnem življenju kot v Sloveniji. To pa je lahko problematično, saj ti nastopajo v dveh nejasno razmejenih pozicijah; poziciji kulturnika in poziciji politika/politikanta. Zgodovina pa je že večkrat dokazala, da prva pozicija ne garantira dostojne politične presoje, prej nasprotno PIKA
links for 2007-01-16
| 16. January 2007 | | Jure
-
Nobel prize-winning economist Joseph Stiglitz talks about what’s gone wrong with globalization.
Elizabeti in Helen
| 16. January 2007 | | Jure
Elizabeta I. in Elizabeta II. Mini serija in film, v obeh pa Helen Mirren, ki je za vlogi odnesla dva zlata globusa za glavni vlogi. V seriji je izjemna, filma pa seveda še nisem videl. Čas bi že bil, da odnese tudi kakšnega oskarja, saj že več desetletij ostaja na samem igralskem vrhu. Poleg Judy Dench zagotovo britanski “national treasure”.
(foto: Mirren v filmu o Lucky Man iz leta 1973)
Fukuyamov obrat
| 16. January 2007 | | Jure
Francis Fukuyama je bil pred iraško vojno precej blizu neokonzervativcem, med drugim tudi kot član (bivši?) razvpitega think tanka Project for the New American Century. Kasneje je postajal prepad med Fukuyamo in nekaterimi neokonzervativci vse večji, Francis pa je leta 2004 celo glasoval proti Bushu ml. Danes? Intervju tukaj.
Senator Ted Kennedy said that Iraq was George Bush’s Vietnam. Is he right?
FF: In a sense, yes. Iraq is undoubtedly the greatest foreign policy disaster since Vietnam.
Višja stopnja kompleksnosti, večja možnost napak
| 15. January 2007 | | Jure
Zakaj alternative fosilnim gorivom, ki so odvisne od prenosa preko električnega omrežja, niso rešitev in kako deregulacija/liberalizacija energetskega trga povzroča nove probleme, ko so zaradi kompleksnosti novih gigantskih omrežij napake in odpovedi v naprej programirane in logične. Tukaj
Ključno:
Prior to deregulation, which began in the 1990s, regional and local electric utilities were regulated, vertical monopolies. A single company controlled electricity generation, transmission, and distribution in a given geographical area. Each utility generally maintained sufficient generation capacity to meet its customers’ needs, and long-distance energy shipments were usually reserved for emergencies, such as unexpected generation outages. In essence, the long-range connections served as insurance against sudden loss of power. The main exception was the net flows of power out of the large hydropower generators in Quebec and Ontario. …
Kasneje:
The new regulations envisioned trading electricity like a commodity. Generating companies would sell their power for the best price they could get, and utilities would buy at the lowest price possible. For this concept to work, it was imperative to compel utilities that owned transmission lines to carry power from other companies’ generators in the same way as they carried their own, even if the power went to a third party. FERC’s Order 888 mandated the wheeling of electric power across utility lines in 1996. But that order remained in litigation until March 4, 2000, when the U.S. Supreme Court validated it and it went into force.
In the four years between the issuance of Order 888 and its full implementation, engineers began to warn that the new rules ignored the physics of the grid. The new policies “do not recognize the single-machine characteristics of the electric-power network,” Casazza wrote in 1998. “The new rule balkanized control over the single machine,” he explains. “It is like having every player in an orchestra use their own tunes.”2
Slovenia’s Vanishing Act
| 15. January 2007 | | Jure
V času, ko se slovenska politična elita sonči ob obiskih pomembnežev in zapira ceste za poslavljanje od tolarja, velja spomniti, da ista elita še vedno ni zmožna rešiti vprašanja izbrisanih. Temen madež še vedno ostaja, še več, kljub novi uradni verziji, ki trdi, da izbrisa sploh ni bilo, še vedno odmeva tudi v tujini. Najnovejši primer je iz ameriške revije MotherJones. Avtor članka je Chris Collins, ki je lansko leto preživel v Sloveniji. Če bi slovenska elita izbris rada čim prej “izbrisala” iz spomina, nam, upam, vsaj drugi tega ne bodo dopustili.
A number of recent developments may force the Slovenian government to finally resolve the matter, though considerable political leverage evaporated once the country was admitted to the EU. In March 2006, the outgoing commissioner for human rights for the Council of Europe reiterated his call for Slovenia to restore full rights to the thousands still without legal status. In July 2005, the United Nations Human Rights Committee called on Slovenia to seek similar resolution, and four months later Amnesty International urged full reparation for the Erased and guarantees they wouldn’t face future persecution. Last July, a group of Italian and Slovenian lawyers filed a lawsuit on behalf of the Erased at the European Court of Human Rights.
Loading ...
