Arhiv 2007
RTV SLO: “Stanje ni srhljivo”
| 28. November 2007 | | Jure
Res je. Srhljiv je program. Komedija ala RTV.
P.S. Štuhecova intervencija je genialna. Ljudje odhajajo, da bi načrtno destabilizirali RTV.
Nasveti Dimitrija Kovačiča za tretje življenjsko obdobje
| 28. November 2007 | | Jure
Zdenka Cerar in Dimitrij Kovačič sta si skočila v lase. Zakaj? To v primerjavi z biseri SDS-ovskega piara sploh ni zanimivo.
Razumem nostalgijo gospe Zdenke Cerar, ki je bila v vsem svojem delovnem obdobju državna tožilka, da se ji tudi v času svojega upokojenskega staža toži po tožarjenju, kot ga je počela ves čas svoje delovne dobe. Pa vendar ji svetujem, da se v svojem tretjem življenjskem obdobju umiri in bolj posveti prijaznejšim medčloveškim odnosom, ki ji bodo prav gotovo prinesli več duševne spokojnosti.
Dragi Jože, dragi Matjaž
| 27. November 2007 | | Jure
O slovenskih bankah… Jože P. Damijan in Matjaž Gantar.
Prvič - glede impresioniranja z domačimi bankami, se s tabo v celoti strinjam. mene tudi niso impresionirale. Vendar bi pa dodal, da me ni impresionirala tudi Austria bank, pa San Paolo IMI(Banka Koper) tudi ne. SKB, odkar je v francoski lasti se je dobesedno zmanjšala in ne velja za neko inovativno in prodorno institucijo na trgu in ji, glej, glej, tele domače zahojene in neimpresivne banke mirno konkurirajo in ponujajo čisto v redu storitve. Celo Raiffeisen, ki je pravi avstrijski bankčni tiger, njen direktor Stepic pa kar pop ikona med avstrijskimi gospodarstveniki, bi rekel, da ni uspel prebuditi naše bančne scene. Izjema je morda edino HYpo Alpe Adria, ki pa sploh ni kakšen star bančni kolos, ampak je v bistvu neka podeželska avstrijska banka, kjer je eden od glavnih botrov naš prijatelj Haider, stara približno toliko kot Slovenija……. Jaz vsekakor spoštujem slovenske banke - konkurenco nedvomno imajo in to velike evropske igralce. In se z njimi izgleda čisto uspešno borijo. Če bi bile tako zanič in tako brez znanja, kot se dozdeva tebi, dragi Jože, bi klientela najbrž že presedlala k njim, se ti ne zdi?Finance
Okrepil sem stavek, s katerim se močno strinjam, in ki mi je padel takoj na misel, ko je JPD na razgledih.net udrihal po slovenskih bankah. Pa se mi ni dalo prcati…
P.S. Kamenko o bankah.
Janša z RKC nad Šrota?
| 27. November 2007 | | pegasus
Preden kdo doživi živčni zlom, brž dodajmo, da gre za rubriko “malo za šalo, mogoče kdaj tudi zares (z malo)”.
Najbrž ga ni, ki še ne bi slišal za Janševo pompozno vojno napoved tajkunom in oligarhom. No, če njegovo tradicionalno zavezništvo z vrhom slovenske rimsko katoliške cerkve še velja, lahko to obljubo vsaj delno uresniči. Natančneje, ponagaja lahko samemu Bošku Šrotu, tistemu, ki mu jo je zaenkrat še najbolj zagodel.
Najbrž ni še nikomur nič jasno, za kaj gre. Za razumevanje se moramo najprej miselno prestaviti v Republiko Argentino. Prenekateri bralec bo ob tem pomislil na Bajuka, na domobrance, še kdo na žogobrcarje, potem pa se za marsikoga predstava o tej deželi že konča. No, resnici na ljubo Argentina premore še precej več. Npr., najboljša stvar, ki je kadarkoli prišla izpod argentinske roke, je pivo Quilmes. Kdor ga je imel priložnost poskusiti, mi bo moral pritrditi, da je to res odlično pivo in bo Laškemu, bodisi v zeleni bodisi v rdeči embalaži, težko še kdaj rekel pivo, morda kvečjemu v navednicah. Če ravno ne zaidete v kakšen fensi šmensi lokal v kakšnem fukiš predelu Buenos Airesa, dobite chopp (približen ekvivalent našega “velikega točenega”) za približno protivrednost evra. Veliko pivo, kar tam pomeni litrca ali tri četrt litra, pa vas v nekih normalnih razmerah ne bi smelo koštati več kot protivrednost dveh evrov.
Objektivnost…strokovnost…fantazma
| 25. November 2007 | | kriptoproletarec
Ne neham se čuditi sveti preproščini, ki jo občasno servirajo tako zelo ugledni posamezniki oz. posameznice, primerno olišpani z dr. naslovi. Gre za vprašanje objektivnosti v družboslovni znanosti. Potem ko nam je 20. stoletje dalo Gramscija z njegovo teorijo kulturne hegemonije in nam je Foucault prikazal, kako se konstruira vedenje, nekateri še vedno sanjarijo o eni resnici. Zgodovinarji so sploh najbolj trmaste živali. Pomislimo, da so že sami viri lahko subjektivni zapisi, katere potem še zgodovinar subjektivno interpretira. In iz te alkimistične operacije dobimo vedo o nevtralnih dejstvih, ki naj bi govorila sama zase. Pozabimo na kontekst, ki ga lahko raztegnemo bolj ali manj na široko, važna so gola dejstva, monade iztrgane iz enega.
V današnjem Dnevnikovem Objektivu je objavljen razgovor z dvema zgodovinarjema, z dr. Tamaro Griesser Pečar in dr. Božom Repe. Zakaj je uredništvo izbralo dva zgodovinarja? Ker stojita na nasprotnih bregovih, kar je jasno vsakomur. Upam, da tudi obema zgodovinarjema.
No, tema pogovora je oseba nekdanjega ljubljanskega škofa Rožmana. Tako nam dr. Pečarjeva predstavi nekaj novih dejstev, o katerih naj vsak sam presodi. Kljub opranim možganom s strani totalitarnega sistema.
1. “Škof Rožman ni pobegnil ob koncu vojne na Koroško, temveč je 5. maja 1945 odpotoval s perilom za 3 dni v Avstrijo na povabilo škofijskega ordinata.”
Iz česar lahko sklepamo, da je tudi veliko nacistov na povabilo Vatikana odpotovalo na nekajtedensko potovanje v Južno Ameriko iz katerega pa jim potem ni bila dovoljena vrnitev. Hm, pa še neko ad hoc sodišče v Nurnbergu jim je hotelo nelegalno in nelegitimno soditi za dejanja, ki so bila v skladu z veljavno zakonodajo nemškega rajha.
2. “Rožman je bil trdno prepričan, da bodo zmagali zavezniki.”
Hm, a tudi leta 1941? Takrat še zavezniki niso bili prepričani, ZDA so bila še nevtralna država. Nemčija je napredovala na vseh frontah. Le slovenski buržoaziji in Cerkvi je bilo jasno, da bodo zmagali zavezniki. Tako kot leta 1939 v Španiji, ko je zmagalo zavezništvo za katoliško naravo španske države in njenega ljudstva.
3. “Rožman naj ne bi nagovarjal fante naj se pridružijo domobrancem. O tem naj ne bi obstajali dokumenti.” Simptomatično razmišljanje zgodovinarke. Če ni dokumentov, se nekaj ni dogajalo. Mogoče so Nemci res dokumentirali vse svoje državotvorne poboje, ampak Slovenci nismo lih tako natančni. Glede na povezavo med vrhovi slovenske katoliške Cerkve in militantnimi katoliškimi skupinami je malo verjetno, da najvišji v hierarhiji določenega početja ne bi spodbujal. Ali pa je bil samo nemočna figura, ki je gledal kako gre življenje mimo njega, on revček pa nima časa za zemeljske zadeve oz. celo rešuje ljudi, ki jih je preganjal okupator. Verjetno iste ljudi, ki so jih izdali njegovi verniki.
Vsekakor se splača prebrati ta razgovor. Oproščam se za pogrevanje stare župe, ampak ob nekaterih poskusih opravičevanja neopravičljivega je včasih potrebno porabiti nekaj časa in se zamisliti nad vsem skupaj. In nenazadnje razveljavljena sodba škofu Rožmanu ni tako pomembna. Narod mu je sodil in narod ga še vedno obsoja. Amen.
Crnkovič gledal in poslušal z odprtimi usti
| 24. November 2007 | | Inki
Tisti kolumnist, ki hitreje piše kot misli, oz. sploh ne misli, ko piše, je spet v elementu:
http://www.dnevnik.si/kolumne_komentarji/kolumne/282642/
Vladni propagandi orkester
| 24. November 2007 | | Jure
Pri SDS-u me je vedno fascinirala ubranost orkestra; dirigent da uvodne takte, člani ubrano pritiskajo na instrumente, da je prav lepo slišati. Vedno znova in znova, z malenkostnimi variacijami teme, pač glede na poslušalce in prostor. Eni špilajo bolj za plebs, na veselicah, drugi bolj izborno, za jančarje in ostale umetniške duše. Vseeno - note so vedno iste.
Druge stranke se s tako ubranostjo ne morejo ravno dostikrat pohvaliti. Lojze ima raje orglice, Bajuk verjetno tango… če si Boruta brez težav predstavljamo na koncertu U2-jev, večji del njegove stranke raje pobegne na prvo partizansko proslavo, kjer jim srce zaigra ob partizanskem pevskem zboru… ali pa Desus - vodstvo posluša vojaške koračnice, članstvo pa išče baterije za slušne aparate. No, take zmede pri največji vladni stranki ni.
Te dni SDS-ovski orkester dela s polno paro.
Vlada je našla pismo novinarske, ki trdi, da to, kar sta Zgaga in Šurc poslala v svet, ni tisto, kar je ona (in mnogi drugi, baje) podpisala. Oprosti, Janez, tako ne bo šlo. Če je tistih 570-1 novinarjev prispevalo ime in priimek in se s tem tudi javno izpostavilo, bo pred obličje javnosti moralo tudi njeno ime. Le tako se igra poštena igra. Kako se naj Zgaga in Šurc zagovarjata pred obtožbami neznane osebe? Če bi se šli tako, vam lahko jaz jutri dostavim 571 pisem, ki bodo na generalu Maistru prisegala, da novinarka laže.
Pa k Maistru. Ne, njega pustimo raje pri miru, ta trenutek je bolj zanimiv Zver. Njegov govor na proslavi je čista destilacija totalitarizma - drugače si besed, s katerimi je naš šolski minister tistim, “ki po svetu širijo laži, laži, laži” zvito podtaknil še pomanjkanje domoljubja, ob tem pa zahteval še eno Resnico za izvozne potrebe, ni mogoče razlagati. V politiki ni bolj podlega dejanja, kot to, da političnim nasprotnikom (ali tistim, za katere misliš, da so ti na poti) očitaš dvomljiv patriotizem.
Sploh ta ena in edina Resnica za izvozne potrebe je nenavaden izum, ki se demokratični družbi ne poda najbolje. Nismo vsi državljani hkrati tudi brezplačni turistični promotorji, sploh pa novinarji, kjer bi resnica vseeno morala biti pred izvoznimi, državotvornimi in podobnimi orkestralnimi potrebami. Da je bolje, če tudi ostali državljani pred lišpanje države za oči tujcev postavijo demokracijo in svobodo, so dokazali že mnogi, od Marlene Dietrich… do Moora, ki na račun ameriške politične, gospodarske in vojaške elite zabava globalno občinstvo.
Skodelica za Jančarja
| 24. November 2007 | | Jure
Zanimive povezave 11/23/2007
| 23. November 2007 | Uncategorized | Jure
Anglo Disease - early signs of hangover generate denial
Loading ...
