Arhiv 2007
Igor E. Bergant o oddaji Vroči Stol
| 4. December 2007 | | Jure
Če smo včeraj doživeli avto-ponižanje novinarstva, nam danes objava Berganta mogoče daje upanje, da še ni vse izgubljeno, četudi moramo hrbtenico iskati v športnem programu.
Oddaja, ki je imela teoretično ambicijo, da bi pomagala razjasniti nekatera aktualna vprašanja slovenskega novinarstva, se je sprevrgla v tragikomično burko. Ali je dejansko šlo le za »zdrs«, ali pa je bilo sramotenje novinarskega poklica dejanski cilj oddaje, je pravzaprav vseeno.
Poglavitna žrtev te oddaje, v neposredni ali kolateralni obliki, je zagotovo RTV Slovenija s svojim televizijskim programom. Spet! Kot že tolikokrat doslej nas je »nekaj« presenetilo. Presenetila nas je »Piramida« s poslancem Jelinčičem, ki jo v pogovoru s predsedniškim kandidatom Jelinčičem skoraj leto kasneje zavestno povzemamo (in recikliramo celo neokusne vsebine z neke marginalne lokalne televizije). Presenetijo nas vprašljive novinarske metode v osrednjih informativnih oddajah. Presenečenj je vse več in ni jim videti konca.
Porkaduš, Vlado!
| 4. December 2007 | | Jure
Vlado, Drugi dom, ne Razgledi.net (Vojko, hočem odškodnino)! Človek piše dan za dnem, doživi Warholove minute slave na nacionalni televiziji, v prime timeu, potem pa njegove besede pripišejo drugim. Iz takih nezgod so blogerske nočne more 
O bolj vsebinskih plateh najnovejšega Vročega stola, oddaje, ki si jo je preprosto potrebno ogledati - ne zaradi njene informativnosti, ampak mulja, ki je pogoltnilo javno televizijo pa tudi slovensko novinarstvo na splošno.
Vsekakor so na mestu čestitke Markešu, ki je v oddaji, v vseh elementih zasnovani kot javnem linču Dela, uspešno odbijal napade in zapustil vtis, da mogoče za ta časopis vseeno še obstaja upanje. Nekje, nekoč, upam. Pogrešal sem edino reakcijo na Jančičeve besede, da vlada ne obvladuje medijev (več?). Morda bi ravno Markeš lahko tukaj posredoval in mu vsaj nakazal številke o zmanjšanju oglaševanja na Delu s strani podjetij v državni lasti. In obratno: koliko so baje boljši rezultati poslovanja Maga v zadnjem času posledica bolj dobrodušne podpore države, državni institucij in podjetij v državni lasti?
Mehanizmi se niso spremenili, le po drugih ritih padajo udarci.
V ZDA ni lačnih!
| 3. December 2007 | | Jure
Tole je polepšalo ta kisel dan.
These Orwellian euphemisms are a triumph for the conservative agenda; the USDA altered its terminology last year on the recommendations of an “expert panel” convened back in 2003. “Very low food security,” for example, used to be “food insecurity with hunger.” The experts asked the department to eliminate “hunger,” which, it argued, “should refer to a potential consequence of food insecurity that, because of prolonged, involuntary lack of food, results in discomfort, illness, weakness, or pain that goes beyond the usual uneasy sensation.” To some, that might better describe starvation, but the panel’s reasoning wouldn’t be a stretch for the Bush administration, which claims “torture” must entail pain “equivalent in intensity” to the pain of “serious physical injury, such as organ failure, impairment of bodily function, or even death.” Vir
Primer Šurla: Drugi dom proti prevladi kapitala nad svobodo medijev
| 30. November 2007 | | analizator
Drugi dom je vseskozi podpiral 571 novinarjev, ki so v peticiji zoper cenzuro opozorili na politične pritiske na novinarsko avtonomijo, ki so se razpasli v času vladanja premierja Janeza Janše. Drugi dom je vseskozi podpiral profesionalno novinarsko delo kot pogoj za vzpostavitev strpne in argumentirane javne razprave. Drugi dom se je vseskozi zavzemal za medijsko svobodo - ne le, ko se je bilo treba upreti političnim pritiskom, ampak tudi takrat, ko je bilo treba nastopiti proti korporativnim interesom, če so se ti obrnili proti javnemu interesu svobode medijev.
Odstavitev urednika Maga Šurle je prvovrstna ilustracija tega, da zasebno lastništvo ne more biti branik novinarske / uredniške avtonomije, ampak je lahko za slednjo veliko bolj nevarno in ogrožajoče. Odpira se nova fronta v boju za svobodo medijev - tokrat so nasprotnik velike korporacije, ki si za dosego svojih ciljev ne pomišljajo uporabiti medijev, jih instrumentalizirati kot orožje v boju za ohranitev ali povečanje svojih tržnih deležev. Ni odveč poudariti, da takšna instrumentalizacija medij poniža, kastrira in ga oropa njegovega poslanstva - omogočanju javne razprave.
Drugi dom zato protestira proti grobemu posegu Laškega v Mag, katerega namen je očitno sprememba uredniške politike. Drugi dom podpira novinarje Maga, ko zahtevajo soodločanje pri tem, kdo bo novi urednik. To nam narekuje javni interes in ne bili medij, če mu ne bi bili dorasli.
Drugi val medijskih čistk
| 30. November 2007 | | Jure
Dogajanje v slovenskem medijskem prostoru zadnjih nekaj let se da skorajda z natančnostjo nekaj dni razdeliti med dva vala medijskih čistk; na prvi val urejanja medijskega prostora po željah in potrebah vladajoče politike in drugi val, pravkar v zagonu, ki ga izvajajo lastniki kapitala oziroma medijev. O prvem je bilo zapisano že mnogo, zato se raje posvetimo drugemu.
Priznam, drugi val, ki se je začel s padcem Slivnika in Jančiča na Delu, nadaljeval v Večeru, trenutno pa poteka v Magu, vzbuja mešane občutke, med katerimi so - povsem človeško - tudi tisti, s katerimi se sicer ni olikano postavljati. Padca posameznikov, ki so še malo prej bili v medije poslani v vlogi tipičnih politkomisarjev, pač ni mogoče spremljati brez določene mere zadovoljstva, celo privoščljivosti. Pa občutite svoje metode še malo na lastni koži! Še več - občutenju določenega zadoščenja se pridružuje še pristna mera zabave: si lahko predstavljate še kaj bolj grotesknega na tem svetu, kot so najnovejši Jančičevi protesti proti pritiskom na novinarje? Res je, eni so neuničljivi, vloge v tej slovenski medijski žaloigri pa menjajo hitreje kot gate.
Toda ta refleksni odziv je potrebno nujno nadgraditi, sicer nismo nič boljši kot bivši medijski rablji. Danes sem bil izredno vesel, da sta Petek Kolšek in IO Aktiv novinarjev Dela javno obsodila dogajanje na Magu. To je tisto dejanje, ki ga recimo Silvester Šurla, ustanovitelji Združenja novinarjev in publicistov ter podpisniki novinarske protipeticije niso zmogli ali hoteli narediti: postaviti se za novinarsko svobodo vseh, ne samo tistih, ki so ti ideološko ali kako drugače blizu. Še več: Aktiv novinarjev se je postavil za svobodo tistih ljudi, ki so še nedavno na vse mogoče načine minirali novinarsko peticijo, zmerjali njene podpisnike in podajali vladavcem v roke municijo. Ne glede na to, kako “uspešen” in temeljit bo drugi val medijskih čistk, nekaj lahko povemo že danes: njegove žrtve so etično bankrotirale že dosti prej. Ironično je, da tudi s pomočjo etičnih in profesionalnih pozivov.
Nadalje; trenutni drugi val medijskih čist, ki ga izvaja kapital, osvobojen nadzora politike, ne bi smel biti za nikogar presenečenje. Ne gre za nobeno slovensko tranzicijsko zgodbo, četudi bi nam del politične elite rad prodal zgodbo o tranzicijskih tajkunih. To so samo cvetke užaljenih politikov, ki so se ušteli v računici: dokler so bili prijatelji, so jim ugodno dali tisto maloprodajno verigo (kot se je v zadnji oddaji najbrž zareklo prvemu državnemu novinarju), ko so se skregali, pa so naenkrat tajkuni, država pa v protitajkunski vojni? Malo morgen.
Ne, kapital samo počne tisto, kar počne kapital povsod. Zgodba čez lužo, kjer je večina omembe vrednih medijev pod streho par konglomeratov, ki vam lahko prodajo vse, od vžigalic do jedrske elektrarne, je povsem enaka. Da, metode so tam manj prozorne, bolj elegantne, prefinjene, rezultat pa isti - lastništvo medijev je samo še en način za maksimizacijo vrednosti za delničarje, na tak ali drugačen način. Menedžer, ki bi na medijsko lastništvo gledal drugače, bi grešil proti najpomembnejšim zapovedim korporacijskega kapitalizma.
Zakaj nas to preseneča? Ker smo verjeli zgodbi, da privatizacija reši vprašanje medijev v družbi, vsaj na splošno in v večini primerov? Hecno, isti krogi danes Janši priporočajo, naj proda vse kar more. Poleg baje ugodnih vplivov na javno mnenje mu obljubljajo še en učinek - s tem bo svojim političnim nasprotnikom, ki se jim na naslednjih volitvah nasmiha zmaga, enkrat za vselej vzel iz rok mehanizme vpliva. Sliši se krasno, a obstaja micen problemček, ki ga je politična elita v relativno majhni dozi občutila že pri naših pivovarjih: ko se kapital osamosvoji, ko iz političnega orodja odraste v samostojen politični subjekt z lastnimi interesi, je zabave definitivno konec. Dobro, boste rekli, a nikarte prehitro, saj se tudi za vas, dragi konzumenti medijskih izdelkov, nič ne spremeni na bolje: v končni fazi je vseeno, če vam Delo postavljajo v vladni palači, v tistem mestecu ob Savinji ali v bližnji podružnici General Electricsa.
In kje za voljo potem iskati rešitev? Ključ imate v rokah vi, dragi državljani in državljanke. Vi ste edini koristniki tistega pristnega javnega interesa, tistega resničnega poslanstva medijev, ki ga sama po sebi ne bosta zagotovila ne politika, še manj trg. Zanašanje zgolj na tržne mehanizme, na “glasovanje z denarnico” je premalo, saj vam bo na koncu ostala le izbira med različnimi zastopniki posameznih interesov, interes javnosti pa bo po pravilu na stranskem tiru. Vi morate od politike zahtevati, da vzame medijski trg resno, da vzpostavi regulativo v interesu javnosti in da poskrbi za učinkovit nadzor njenega izvajanja. Vi morate politiki podati lekcijo, da bodo koristi medijske podreditve ali uslug za lastnike kapitala manjše od stroškov, ki jih boste zaračunali na volitvah.
Dogodki na reviji Mag
| 30. November 2007 | | Jure
Kolo sreče se okreče
Izvršilni odbor Aktiva novinarjev Dela obsoja poskuse vplivanja na vsebino in uredniško politiko tednika Mag s strani predsednice in podpredsednika nadzornega sveta Dela, Adrijane Starine Kosem in Stojana Zdolška, na katere so v javnem protestnem pismu opozorili zaposleni na Magu.
Hkrati pozdravljamo odločitev nadzornega sveta Dela, da za prosto mesto odgovornega urednika tednika Mag objavi razpis. Pričakujemo, da bo iskanje odgovornih urednikov prek razpisov postalo stalna praksa pri imenovanju odgovornih urednikov vseh medijev, ki jih izdaja časopisna družba Delo.Od nadzornega sveta Dela pričakujemo, da bo za odgovornega urednika tednika Mag imenoval osebo, ki bo – po predhodnem ugotavljanju mnenja – uživala večinsko podporo uredništva Maga.
IO Aktiva novinarjev Dela
Peter Kolšek, predsednik
Ljubljana, 30. novembra 2007
Odlomek iz novinarske protipeticije, katero je podpisal tudi Silvester Šurla:
Podpisniki tega poziva smo prepričani, da bi morali vsi tisti, ki se v tej državi poklicno ukvarjamo z žurnalizmom, najprej dosledno spoštovati profesionalne novinarske standarde, ki naj veljajo za vse medije brez izjeme. Takšnega profesionalizma, ki ga imamo v mislih, se ne meri s peticijami, izjavami ali obsodbam, temveč s privrženostjo najvišjim etičnim standardom in strogi kritični distanci do nekdanje sprevržene novinarske logike, značilne za totalitarne države - logike strahopetnega prilizovanja politiki, gospodarstvu in drugim centrom moči.
Janša, prodaj Damijanov faks!
| 30. November 2007 | | Jure
Pa se vrnimo k osnovam:
Vrnimo se k osnovam. Fakultete v zasebni lasti so običajno bolj uspešne, ker profesorje v zasebnih podjetjih žene drugačna motivacija kot profesorje v državnih ali javnih podjetjih. Profesorji v zasebnih podjetjih morajo imeti dobre rezultate v tekočem letu glede na minulo leto, zato gredo tudi v bolj tvegane projekte. Če nimajo dobrih rezultatov, jih lastniki pač zamenjajo. Profesorji v državnih fakultetah imajo veliko manj tovrstnega pritiska, saj država kot lastnik ni nagnjena k hudim tveganjem in ne vidi rada, da profesorji gredo v bolj tvegane projekte.
Janša, omogoči Damijanu, da realizira svoj potencial. Trenutna izraba danih virov je suboptimalna.
P.S. Vem, Janez, čas ni pravi, za cvetober slovenske neoliberalne modrosti pa vsak zahteva pošten diskont. Žal je zlata doba Pinocheta, ki je podobno pamet kupoval s premijo, že mimo, bolje pa ne bo nikoli.
Obznana
| 29. November 2007 | | stergo ergo
Rop je osumljen izdaje državne skrivnosti, ki jo že nekaj mesecev zaman išče parlamentarna komisija na Sovi in je ne more najti. Kdor jo najde, jo naj lepo oprano, zašito in zlikano položi pred vrata parlamenta ali direkt na Kidričevo ali kako se že zdaj reče bivši Slaviji, ki je bila nekdaj spodobna hiša, potem pa so prišli Nemci in so jo spremenili v policijo in je to še danes. Najditelj dobi čedno nagrado - samo namig- ali bi imeli radi luštkanega, majhnega tajkunčka s kletko vred? Pesek za toaleto bonus!
P.S.Zmagal je Valentino Vodušek! Skrivnost je bila v njegovi telefonski slušalki. Ko so revico medicinsko oskrbeli, so jo poslali v domačo oskrbo.
Samostalnik, glagol + škodovanje državi v času predsedovanja
| 28. November 2007 | | Jure
Joe Biden se je ob neki priložnosti ponorčeval iz Rudyja Gulianija rekoč, da so vsi njegovi stavki enaki: imajo samostalnik, glagol in 9/11. Predstavniki slovenskih vladnih strank gredo po Rudyjevi poti; njihovi odgovori na kritike postajajo enako predvidljivi: samostalnik, glagol + škodovanje ugledu države v času predsedovanja EU.
Poslanec SDS Jožef Jerovšek je v izjavi za medije dejal, da gre pri nasprotovanju pobudi za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o verski duhovni oskrbi v oboroženih silah, policiji in zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij za poskus slabitve ugleda države v času pred njenim predsedovanjem Evropski uniji. Prav tako je prepričan, da nasprotniki pobude s svojim ravnanjem škodijo slovenskim interesom. Delo
Irska in laissez faire? Malo morgen
| 28. November 2007 | | Jure
Včasih pove veliko že drobna novička:
Retail staff at the Argos chain are set to stage a one day strike over pay on Saturday.
The strike could close the company’s 31 Irish branches, unless tomorrow’s talks at the National Implementation Body break the deadlock between management and the Mandate trade union.
Until recently, Argos had paid staff increases above existing national wage agreements.
However, the company recently decided to revert to paying only the terms of the national wage agreement, Towards 2016. Vir
Loading ...
