Arhiv november 2007
STA: Alenka Paulin na majavem stolčku
| 19. november 2007 | Slovenija | analizator
Drugi dom je še pred prihodom Alenke Katarine Paulin na mesto direktorice Slovenske tiskovne agencije (STA) napovedal, da bo nekdanja izvrševalka Janševe piar strategije v delo edine slovenske tiskovne agencije vnesla agitpropovske metode, katerih namen bo loščenje podobe vlade ter lika in dela njenega predsednika. Med najbolj eklatantne posege v novinarsko avtonomijo, ki si jih je privoščila Paulinova, lahko po informacijah naših virov štejemo prizadevanja za zloglasno objavo celotnega poročila vlade o Sovi (v kontekstu takratnih napadov na predsednika države Drnovška, ki se je zameril Janši) in odstranitvijo domnevno žaljivega povzetka o tem, kako bo Janezova Uršika zala premierju pomagala ohraniti oblast z naraščajem.
Naših viri še pravijo, da se je direktorica Paulinova začela zavedati dejstva, da bi lahko bili v trenutnih razmerah šteti tudi njeni dnevi. Novinarji so uporni in neuklonljivi, urednik Borut Meško nad delom agencije nima nadzora in se vse bolj zapira v svoj akvarij sredi deska, vzdušje v agenciji pa je vse bolj apatično. Kako tudi ne, ko pa novinarji lovijo ravnotežje med histerijo vodenja Paulinove in avtizmom urednikovanja Meška.
Kakorkoli že, obetala naj bi se ponovitev scenarija z Dela, ko je predsednik uprave Danilo Slivnik za svoj stolček žrtvoval urednika Jančiča. Borut Meško se bo v anale zapisal s tisto o komunistu Kučanu, ki je je za kazen kot prvošolček popravljal kar sam. Kot vse kaže, pa bo bodočim instant urednikom služil tudi kot opozorilo, kako hiter je lahko padec z uredniškega piedstala. Paulinova naj bi namreč razmišljala o odstavitvi Meška in njegovi zamenjavi z urednikom notranje politike na STA Urošem Urbanijo, da bi tako preprečila popolno razsulo agencije. Le upamo lahko, da bo nato Paulinova delila usodo Slivnika.
Dajte že Dimitriju ta cajtng!
| 19. november 2007 | Slovenija | Jure
Skrajni čas je, da pravkar ustanovljeno Združenje novinarjev in publicistov poskrbi za našega zunanjega ministra, nedvomno najbolj plodnega (potencialnega?) člana. Razmere so nevzdržne!
To, da zunanji minister v tej državi ne more objaviti enega članka to je na primer že je unikum, za takšen primer v Evropi jaz še nisem slišal nikjer. Celoten intervju
Skrb zbujajoče, kajne. Toda, a se ni minister še pred časom razdajal v Delu?
Nisem pisal vsak teden, pisal sem dvakrat na mesec in to samo članke na povabilo urednika, gospoda Jančiča. In to sem počel ne zaradi sebe, temveč zato, ker sem ocenil, da je to moja moralna obligacija, zato, da bi da bi o zadevah zunanje politike obveščal širši krog ljudi, ki se za to zanimajo. V tem primeru je bilo moje ravnanje enako ravnanju nekaterih mojih kolegov, ki delajo enako, ki delajo dnevnike ali bloge. Temu se reče javna diplomacija in jaz sem to počel v dobri veri.
Pustimo ob strani napačno uporabo termina “javna diplomacija” (kar je sicer za nekoga, ki je v zunanji politiki nabral že lepo kilometrino, vseeno zanimiv spodrsljaj, ki pa morda pojasni, zakaj je slovenska javna diplomacija tako zanič oz. skoraj neobstoječa), in se raje posvetimo dejstvu, da naš zunanji minister enači pisanje blogov, dnevnikov, kar prakticirajo nekateri njegovi kolegi, z njegovo neodtujljivo pravico, da mu slovenski časopisi objavljajo članke. Ne vem, če kaj bolje razgali razmišljanje, po katerem so slovenski časopisi zasebno igrišče našega zunanjega ministra, ki se mu godi huda krivica, če po njegovih umotvorih ni povpraševanja.
Dajte mu že en cajtng, prosim!
Po delavski demonstraciji in pred splošno stavko(?)
| 18. november 2007 | Slovenija | kriptoproletarec
Za večje plače - je bilo geslo sobotnih sindikalnih demonstracij. Glede na pogajanja sindikatov s predstavniki delodajalci je takšna manifestacija moči seveda priročna in več kot smiselna. Kar je sicer ekonomistom nerazumljivo, ker gre za pojav, ki ni iz njihovega sveta. Za neoliberalce je sindikat pojav, ki ni racionalen. Prvič je nekakšen kolektivističen organ, ki zastopa vse vanj vključene delavce. Torej je nekakšen posrednik med delavcem in kapitalistom (če ti ta beseda ni všeč, jo nadomesti z delodajalcem, vendar boš dobil prav drug pomen). Ker neoliberalci priznavajo samo posamično pogodbo med posamezniki in pravnimi osebami, so seveda zgroženi nad kolektivnim zastopnikom. Seveda tudi demonstracija in stavka nista racionalni izbiri v njihovem preprostem svetu številk. Koliko škode je narejeno s temi dejanji, koliko nepotrebne energije se potroši, ko bi delavci lahko več naredili v tem času? O tem razpravljajo fotelaši iz ekonomske fakultete.
Neznan jim je koncept razredne vojne. Nepojmljivo jim je, da lastnik kapitala plačuje samo kolikor je nujno potrebno. In da brez stavk bi vsi delali za toliko denarja kot Kitajci. Ok, ob predpostavki srednjega razreda, ki je nujno potreben za potrošnjo nepotrebnega blaga pod katerim se šibijo naše trgovine. Priporočam, da si kdaj kdo vzame v roke tudi Georgesa Sorela, ki je odlično prikazal moč, ki jo v sebi skriva sindikalno gibanje in strah meščanstva pred njim. Stavka je seveda nasilje v določenem pomenu. Nasilje, ki ga država mora tolerirati, da ne poči premočno. Zato tudi pravila, kako naj potekajo stavke.
Bomo videli, kako bo s splošno stavko. Seveda naši sindikati niso nekakšne revolucionarne organizacije in so pripravljene na gnile kompromise. Tako da so takšne grožnje prej blef, da delodajalci malo popustijo. Na grozo ekonomistov. Kaj ne bi bil svet enostavnejši, če bi se ljudje zadovoljili z malim in omogočili razcvet podjetij? Delavce vpisat na ekonomsko fakulteto, da se jih prevzgoji.
Predsedovanje EU: Janši se je kolcnilo Kosovo
| 17. november 2007 | Svet | analizator
Medtem ko premier Janša za nič kaj spodoben sloves Slovenije v Evropski uniji krivi slovenske novinarje in njihovo peticijo, se sam na diplomatskem odru spotika, da je veselje. Šest tednov pred prevzemom predsedovanja EU Janšo moti dejstvo, da kritični novinarji skrbno spolirano podobo Slovenije mažejo z očitki o zatiranju medijske svobode, sam pa si ni uspel zapomniti niti temeljnega načela zunanje politike EU. Če parafraziramo nekdanjega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca - da je treba pred oblikovanjem skupnega stališča EU do določenega vprašanja v zvezi s slednjim držati jezik za zobmi. Pa poglejmo:
Janez Jansa, whose country takes over the EU’s rotating presidency in January, says the Union will endorse plans for Kosovo’s ethnic Albanian majority to secure conditional independence from Serbia provided Pristina accepts international supervision and guarantees for its Serb minority.
“I believe that the proposal will be so complete that the EU council will be able to develop a common decision or at least that the main European powers will be united on it,” he said. Vir.
Morda se slednje izjave ne zdijo nič posebnega, so pa v krogih blizu Evropske komisije in portugalskega predsedstva EU sprožile nemalo negodovanja in pritožb v zvezi s kavbojskim stilom slovenskega premierja. Na diplomatsko neotesanost Janše lahko pogledamo z več vidikov:
1. Janša s svojimi izjavami še pred koncem pogajanj o statusu Kosova v okviru Združenih narodov izzid slednjih označi kot neuspeh in zato kot navadno izgubo časa (NB: v ta pogajanja je EU vložila veliko svojega prestiža)
2. Janša s svojimi izjavami še pred oblikovanjem enotnega stališča EU do vprašanja statusa Kosova ne pove zgolj tega, kakšno je stališče Slovenije, ampak da bo EU neodvisnost podprla (NB: med članicami EU v zvezi s Kosovom še vedno obstajajo nesoglasja)
3. Janša s svojo izjavo namiguje, da bodo neodvisnost podprle vsaj največje evropske države, s čimer napoveduje, da bi lahko prišlo do neuspeha v oblikovanju skupnega stališča EU (NB: to je vedno diplomatski poraz EU, pogledati je treba samo iraški debakel)
Komentarjev na izjave Janše slovenski mediji niso objavljali. Tihe diplomatske besede bi lahko namreč doma zazvenele kot zaušnice, kar so v bistvu tudi bile. Portugalsko predsedstvo je tako menilo, da bi bilo bolje, če gre EU v zadevi Kosova korak za korakom, t.j. brez prejudiciranja izzida pogajanj, ki še potekajo. V kabinetu visokega predstavnika za zunanjo politiko EU Javierja Solane, pa so bili karseda konkrenti: dejali so, da si z Janševimi izjavami nimajo kaj početi, saj Slovenija še ne predseduje EU.
Neuradno je bilo seveda slišati še vse kaj drugega. Spomniti velja tudi, da je Slovenija že dobro izurjena v miniranju skupnih stališč EU. Zunanji minister Rupel je tako podprl ameriške dokaze o obstoju orožja za množično uničevanje v Iraku še preden je videl Powellovo PowerPoint prezentacijo in potem na tej laži utemeljil podporo Slovenije napadalni vojni v Iraku. Janševe izjave sicer zgledajo kot seznam želja ameriške administracije v zadevi Kosovo.
Na Drugem domu smo o spotikanjih, jecljanjih in kolcanjih slovenskih predsedovalcev EU že pisali:
http://drugidom.net/jansa-nima-casa-za-slovenske-novinarje/
http://drugidom.net/predsedovanje-eu-ali-pr-debakel/
Zanimive povezave 11/16/2007
| 16. november 2007 | | Jure
Virtual Hosting Blog » Scientific Web Design: 23 Actionable Lessons from Eye-Tracking Studies
Kam v soboto? Na demonstracije!
| 16. november 2007 | Slovenija | Dvestosedem
Slovenija je na nogah! Janša obljublja skorajšnji odstop vlade, njegovi strankarski kolegi in podmladek pa trepetajo pred bližajočimi se najbolj množičnimi demonstracijami v zgodovini samostojne države. K vzdušju pomemben delež prispevajo tudi študenti, ki so se v okviru Avtonomnega bloka, v katerem bo poleg njih v soboto korakala še cela paleta v uporu združenih skupnosti in marginaliziranih družbenih skupin, pridružili sindikatom z lastnim naborom zahtev in vprašanj o svoji negotovi prihodnosti, na katera terjajo odgovore.
Mladi so s svojimi akcijami v preteklih tednih v prihajajoče demonstracije vnesli svojevrstno dinamiko in s tem jasno dali vedeti, da jim ni vseeno, v kakšni družbi in okolju živijo! Na mobilizacijskem portalu za 17.11. najdete zbrane vse informacije z vsebinsko širokimi problematikami, ki se jim posvečajo, in razsežnostmi njihovega delovanja - med drugim tudi tale komentar na Vest.si. Če vas vse našteto še ni prepričalo v udeležbo, je tu kratek video z nekaj utrinki iz priprav na sobotne demonstracije:
Zatorej še enkrat poziv vsem: skupaj okupirajmo ljubljanske ulice, zapišimo datum 17.11. v zgodovino! Pridruži se nam tudi ti, Avtonomni blok z udeleženci iz vseh koncev Slovenije in tujine te pričakuje! Pridi! Prispevaj! Spremeni!
SDS-ovska navodila za delavsko stavko
| 15. november 2007 | Slovenija | Jure
Ali po domače: kako do manjše množice v prestolnici in pred kamerami.
POZIV DELAVCEM!
Pozivam delavce, da v soboto stavkajo- izrazijo svoje nezadovoljstvo vsak pred svojim podjetjem !!!!!!
Niso vsa podjetja v Ljubljani!Skrb o odmevnosti stavke, ki bi bila izvedena na ta način pa je odveč, saj imajo mediji z novinarji pokrit vsak kraj v Sloveniji.
Tako boste dokazali, da veste, kdo vam reže vsakdanji kruh!Vlada se pogaja s sindikati, ki zastopajo delavce v zdravstvi, šolstvu…. skratka javni sektor, ki je plačan iz davkov.
Bodite razumni borite se zase in ne za politikante!Predsednica OO SDS Zagorje O/S
Dragica Jazbec l.r.
Združenje novinarjev in publicistov?
| 14. november 2007 | Slovenija | Jure
Kot poroča Medijski watch dog, smo dobili Združenje novinarjev in publicistov, nekakšno konkurenco Repovževega Društva novinarjev Slovenije. Konkurenca je dobra, smeh pa je sploh pol zdravja. Ko sem zagledal ta cvetober slovenskega žurnalizma in publicistike, ki je ustanovil omenjeno združenje, je bila smeha polna skleda. Peter, Vlado, Tino, Silvester… Toda moje ustnice so se prešerno razpotegnile zlasti pri eni osebi; Matej Makarovič, publicist.
Ne-ga-srat, no! Tisti Makarovič, nekdanji šef Janševega podmladka (še vedno častni šef), ki ga najdemo v Zboru za republiko in številnih by-pass izpostavah SDS-a? Oh, a bi sploh lahko bilo še bolj prozorno?
P.S. Vljudno vprašanje ustanoviteljem: kje je Branko Grims?
Vladimir Vodušek pokazal, kdo je pravi šef RTV SLO
| 14. november 2007 | Slovenija | Jure
Vlado Miheljak je v Dnevniku objavil naslednje zanimivo vprašanje:
V ponedeljek, 12. novembra 2007, bomo povabili v oddajo Vroči Stol predsednike političnih strank, ki bodo analizirali rezultate predsedniških volitev v drugem krogu. Glede na to, da je status poslanske skupine dobila tudi nova stranka Zares - nova politika, vas prosim za uradno stališče, ali lahko v RTV-oddajo povabimo tudi predsednika Zares Gregorja Golobiča? Vladimir Vodušek (TVS) Francetu Cukjatiju, predsedniku DZ
Dragi moji, samo mirne živce…vdih, izdih… To, kot ugotavlja Cukjati pri neki drugi temi, res ni več smešno. Komedija se preveša v pristno tragedijo, ki ne izbira žrtev. Dajmo skupaj ugotoviti, kaj se dogaja: novinar - baje javne - televizije sprašuje politika, koga sme povabiti v svojo oddajo. Milo prosi za dovoljenje, uradni štempelj. Takega javnega klečeplazenja, vsem na očeh, po mojem vedenju televizijska hiša ni pridelala niti v prejšnjem režimu. Si lahko sploh predstavljate, da bi to počel novinar BBC-ja? ARD-ja? ORF? Koliko minut bi še trajala njegova televizijska kariera?
No, gospod Vodušek je odgovor dobil. Golobiča v oddaji ni bilo. Logično: le zakaj bi Cukjati političnim tekmecem dajal nepotrebne priložnosti za blatenje vlade, ki tako trdo dela?
Kaj je naslednje, gospod Vodušek? Bo France naslednjič potrjeval dopustna vprašanja? In, gospod Vodušek, zakaj imam občutek, da se to morda že dogaja?
Volitve zdaj!
| 14. november 2007 | Slovenija | kriptoproletarec
Nespodobno povabilo vladajočih strank Pahorjevim socialdemokratom in ostali opoziciji naj prevzame vlado je prozorno. Sprenevedanje je ogromno. Kako naj opozocija normalno vlada, če nima večine v parlamentu? Zakaj novinarji niso sposobni postaviti tega vprašanja? Vlada naj odstopi, če ni sposobna več voditi države. In potem naj predsednik republike razpiše volitve. Vodenje EU-ja gor ali dol.
PS: Sklicevanje na predsedovanje EU-ja in narodno enotnost glede tega spominja na zahteve ameriških republikancev o narodni enotnosti zaradi neskončne vojne proti terorizmu.
Loading ...
