Arhiv oktober 2007
Razjahana legionela
| 4. oktober 2007 | Razno | stergo ergo
Se opravičujem za ponovno nadlegovanje na zdravstvu - to je bilo jaće od mene! Pravkar mi že drugič pri poročilih povedo poudarke dneva - onkološki se je preselil iz konjušnice v nove prostore in še ena dobra novica - legionela je pregnana! Se pravi, povedali so nam, da se bomo namesto v konjušnici odslej zdravili v normalnih prostorih in da nas tam ne bodo okužili z legionelo. Velik korak od rimskih časov. Naj pripomnimo, da se nam je zdelo nekaj takega že dolgo, dolgo povsem normalno, samo nismo jih hoteli motiti v njihovem silnem prizadevanju za najboljše. Ampak človek se z leti naveže, kar malo domotožja čutim do tiste konjušnice in legionele, kaj bosta brez nas? Ali se jih ne bi dalo vsaj tako zaščitit kot recimo Cukrarne in Kolizeja? Z vgrajenimi neuspelimi izdelki vred? Čele kula?
Prosim za urgenco-dobil sem sladkorno!
| 4. oktober 2007 | Razno | stergo ergo
Ljubljana, 4. oktobra (STA) - Novoimenovani državni sekretar na ministrstvu za zdravje Darko Žiberna je za STA dejal, da je ponujeno mesto državnega sekretarja sprejel zato, ker se veseli novih izzivov. Predvsem si želi, da bi kot državni sekretar prispeval k večjemu zadovoljstvu pacientov. Žiberna je po izobrazbi kirurg in direktor Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Žiberna je dejal, da bo kot državni sekretar skrbel za udejanjenje in izpeljavo ciljev, ki jih bo določila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič. Meni tudi, da bo njegovo delo na ministrstvu potekalo v znamenju sodelovanja in krepitve sinergije.
“Mnogi so me po novici o imenovanju spraševali, zakaj zapuščam vodstvo bolnišnico, kjer sem začel štiriletni mandat,” je dejal. Po njegovih besedah se je za enoletni mandat državnega sekretarja odločil zato, ker ima dovolj izkušenj, znanja in tudi veselja za to delo. “Če bom lahko prispeval k temu, da bodo pacienti bolj zadovoljni, bom osebno zelo vesel,” je še poudaril.
Po njegovih besedah so bili njegovi sodelavci zelo presenečeni ob novici, da bo postal državni sekretar. “Za moje imenovanje so mi čestitali, nekatere pa seveda skrbi, kaj bo prinesel novi direktor,” je dejal in dodal, da “je potrebno z optimizmom iti naprej”.
Gospod Žiberna, bruhal bom! Ali lahko po svojih strokovnih močeh in želji, da sledite poti vrhovne menažke, mislim, menadžerke gospoje ministarke, poskrbite vsaj za strokovno izpraznitev želodca?
Ahhhhh… hvala, uspeli ste….
Etično in profesionalno v praksi
| 4. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Demonstracija profesionalnosti in etike podpisnice peticije “Etičnega poziva k profesionalizmu”.
Vladimir Vodušek: vsi kradejo, zakaj ne bi tudi jaz?
| 3. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Vladimir Vodušek:
V času bivše vlade se je brez sodnih odločb prisluškovalo opoziciji, jaz pa naj se zagovarjam, ker sem objavil pogovor med mano in nekim politikom.
Kazenski zakonik RS:
Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje
148. člen
(1) Kdor neupravičeno s posebnimi napravami prisluškuje pogovoru ali izjavi, ki mu nista namenjena, ali ju zvočno snema, ali kdor takšen pogovor ali takšno izjavo neposredno prenaša tretji osebi, ali ji takšen posnetek predvaja ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor zvočno snema njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegove privolitve z namenom, da bi takšno izjavo zlorabil, ali kdor takšno izjavo neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek predvaja ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani.
Bajukovo artikuliranje?
| 3. oktober 2007 | Slovenija | vale
Danes sem se ob poslušanju oddaje Studio ob 17.00 na RA Slovenija 1. program, v kateri so govorili o povišanju cen hrane, vprašala, ali ne bi bilo morebiti za ministra Bajuka primerno, da opravi kakšen tečaj, dva. Predlagam tečaj slovenščine, potem pa še tečaj retorike. Zakaj? Preberite pozorno spodnji mangetogram iz oddaje:
NATAŠA MULEC: Potrošnikom je zagotovo najpomembneje, da se hrana v prihodnje ne bo več dražila. V zadnjem času se zato razvija polemika o tem, kdo je odgovoren za tako visoke podražitve hrane pri nas? V javnosti se kar nekako išče krivec za podražitve. So to dobavitelji, trgovci, je to država s svojim ne-ukrepanjem? Ali pa je krivca iskati v zapoznelih posledicah uvedbe evra? Torej kje iskati krivca? Mogoče najprej vi minister Bajuk?
ANDREJ BAJUK: Hvala lepa. Lep pozdrav. Seveda to je stara slovenska bolezen, da krivca iščemo. Dejansko je treba iskati rešitve in pa morda kakšne vzroke. Zanimivo je to, da je Slovenija, ki je zelo odprto gospodarstvo, ima celotno panogo hrane, je praktično odprto, to se pravi, da je to menjalni sektor, kjer vpliv tujih cen zelo močan. In gibanje cen hrane v Sloveniji so se sukale tako kot je drugod po Evropi, v isti smeri. Kar je novost letošnjega leta in sicer, tako kot je tudi vaša novinarka poudarila, od maja naprej. Povišica cen hrane je opazna po celi Evropi, ampak vendar pa je tukaj neka novost v Sloveniji, da v tistih treh mesecih maj, junij, julij, se je pa cena hrane povišala v Sloveniji za večjo stopnjo, hitreje so šle cen gor kot drugod po svetu. In tukaj je pa za iskat vzroke. Ravno v tej mreži sami, kakšni so, kako dejansko trg deluje? Ali deluje tako kot mora? Ali so slovenski, so gospodinjstva izpostavljena resnični konkurenci ali tukaj pride do kakšnih takšnih čudnih stvari? Ali so zadostno informirani? Jaz mislim, da niso in da obstajajo določene težave v tej verigi sami, da bo treba zelo resno na tem področju delat in jaz pričakujem, da tudi v današnjem pogovoru s predstavnico predsednico Zveze potrošnikov, da bomo lahko kaj slišali o tem, na tem področju. Ker izkušnje kažejo, da ko smo se vsi potrudili, da smo povečali nivo informiranosti potrošnikov v Sloveniji v zadnjih mesecih lanskega leta, pred vstopom v evro, in takoj po tem v prvih šestih mesecih, je ta sistem je deloval, informacije so krožile in takšnega, bi rekel, zaokroževanja navzgor, kot smo se vsi bali, da bo, do tega praktično ni prišlo. Celotna inflacija sedaj na letni ravni je 3,5%, morda je 0,3 povezana s tem, to na podlagi teh analiz, ki jih je napravil UMAR. Torej večja informiranost, ne. In pa bi rekel neka pozornost na to, da vsi vedo kaj se dogaja, kakšne so cene tu in drugam, mislim z nekoliko morda drugačnim pristopom je možno tudi sedaj uvesti. In to je najboljša inšpekcija, ki si jo lahko predstavljamo. In to je, da so ljudje bolje obveščeni kakšne so možnosti drugod, v kakšni drugi trgovini kot pa pri nas. Ker čeprav je res, da tukaj imamo, smo soočeni z nekimi tendencami na svetovni ravni, zakaj pa pri nas hitreje? Zakaj pri nas hitreje? In sicer kar naenkrat hitreje. Vedno so se cene gibale v isti smeri, zdaj gredo pa hitreje navzgor kot pa drugod po Evropi. Govorimo zdaj o ceni hrane. In mislim, da tukaj je ena težava pri nas. Na to bomo morali gledati, je treba pregledati in na tem se že dela. Kakšna je struktura marž? Ali imamo resnično takšno konkurenco, kot bi jo človek pričakoval na odprtem trgu, ki pa je izpostavljen svetovnim vplivom?
Slovnica na psu, vsebina je že padla s psa.
Kaj je povedala varuhinja : STA in Dnevnik
| 3. oktober 2007 | Slovenija | Jure
STA:
Predstavniki urada varuha človekovih pravic so bili nedavno na delovnem obisku v Ambrusu. Ugotovili so, da tamkajšnja policija sicer selektivno izvaja posamične ukrepe, ki pa po oceni varuhinje niso diskriminatorni. Strojanovih policisti niso ustavili na podlagi etnične pripadnosti, kot je bilo to prikazano v javnosti, ampak z namenom preprečevanja nemirov. Strojanovi se sicer nad prisotnostjo policistov ne pritožujejo, moti pa jih, da je omejeno gibanje članov njihove družine.
Dnevnik:
Varuhinja človekovih pravic: “V Ambrusu je policija delovala nezakonito!”
Varuhinja človekovih pravic, Zdenka Čebašek-Travnik je danes komentirala poročilo urada varuha človekovih pravic in pojasnila, da je po njenem mnenju policija v primeru Strojan delovala protizakonito.
Bizarnost brez meja: novinarji Demokracije ne čutijo cenzure
| 3. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Tukaj. In blogerji (v sili tudi hudič muhe žre, ali kako?) so po novem “spletni publicisti”. Tale antipeticija je vedno bolj zabavna.
Etični poziv k profesionalizmu
| 2. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Ne more biti bolj bizarno. “Etični poziv k profesionalizmu” aka protipeticija peticiji o medijski cenzuri. Pa začnimo na koncu, pri podpisnikih, ki etično pozivajo k profesionalizmu:
Dejan Steinbuch, odgovorni urednik kompendija, ki nas vsak teden zalaga z nasveti za potrošnike in vrhunskimi analitičnimi teksti
Ana Jud, publicistka visoko etične proze
Rado Pezdir, mož izbranih besed, širokega duha in izobrazbe
Timo Mamić, ki-res-nikoli-ni-bil-član-NSi
+ Magovi novinarji, ki vsak teden pripravijo nov vrhunec slovenskega žurnalizma. Tistega etičnega, seveda.
Gimme a break!
Ti bodo pozivali k profesionalizmu in podpisnikom peticije o cenzuri podtikali, da se prilizujejo določeni politiki? Ti bodo Juriju Gustinčiču plozali o profesionalizmu? Mojci Širok? Darji Groznik? Tanji Starič? E.H.Milharčiču?… ej, Miši Molk?
Seveda. In lalalandu.
Biserji se najdejo tudi med očitki; tako se petici proti cenzuri očita, da je niso podpisali vsi novinarji, pač pa tretjina, kar bi naj bilo problematično. Verjetno res, če tako pravi 10 ljudi. Pogrešajo tudi podpise urednikov. Zelo nenavadno, kajne. Kljub temu, da gre za razmerje 10:500, se našim etičnim profesionalcem zapiše naslednje:
Večina novinarjev peticije ni podpisala, ker se z njo ne strinja povsem, ker se jim zdi preveč nenatančna ali pa celo zavajajoča.
Večina? Verjetno gre za tako etično posplošitev, da je v mojem manjku etike ne morem dojeti.
In bistvo protipeticije:
V vsebinskem smislu je izraz trenutne politične polarizacije in ne more skriti interesov, ki nimajo zveze s profesionalizmom in poklicno etiko novinarjev. Peticija proti cenzuri je dokument, ki ne govori toliko o političnih pritiskih na novinarje (ali urednike), temveč je politični očitek trenutni vladni koaliciji. Logično bi zato sklepali, da bi takšen dokument lahko nastal tudi pred petimi ali desetimi leti, ko pritiski na medije niso bili nič večji ali manjši od današnjih. Vendar se Društvo novinarjev Slovenije pred petimi ali desetimi leti skoraj ni oglašalo. O političnih pritiskih niso govorili, niso se podpisovali pod peticije, pa čeprav je prihajalo do zelo očitnih primerov omejevanja novinarske svobode, nekateri novinarji so zaradi svojega prepričanja celo izgubili službo, bili podvrženi absurdnim sodnim postopkom ali nenavadnim kazenskim ovadbam.
Torej, tole bi lahko mirno napisal tudi Branko Grims, saj je zadeva dovolj pokroviteljska in posmehljiva. Vas 500 nima pojma, saj je zdaj isto kot je bilo prej. Motite se, mi vemo, mi vam bomo povedali, kaj naj si vi mislite o pritiskih na vas. Se vam zdi, da so danes večji? Bahaha, Dejan, Ana, Rado, Tino & Co. vam pravimo, da ne.
Mah, sploh ne vem, kako naj zaključim tole. Mogoče z vprašanji: kaj si misliti o junakih, visoko etičnih profesionalcih, ki čutijo potrebo, da tolčejo po kolegih in dajejo strelivo Grimsu & Co.? Kaj si sploh misliti o novinarjih, ki gredo pred očitki stanovskih kolegov braniti vladajočo politično elito? Kaj si misliti o posameznikih, ki jim danes ni težko sestaviti provladne protipeticije, prej, pod drugimi vladami, ko je bilo baje vsaj tako slabo, pa ni bilo od njih nič? Mind wanders…
Hud padec slovenskega zdravstva na lestvici Euro Health Consumer Index
| 2. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Sporočilo za javnost pove kar vse. Čestitke sedaj že bivšemu ministru za zdravje so na mestu.
Evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva za leto 2007 (Euro Health Consumer Index), ki je bil predstavljen danes v Bruslju, je pokazal, da je Slovenija na 21. mestu uporabnikom najbolj prijaznega zdravstvena sistema. To je znaten padec iz lanskega 12. mesta!
Evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva za leto 2007, letna raziskava zdravstvenega varstva EU, je umestil usluge slovenskega zdravstvenega varstva na 21. mesto med 29 javnimi zdravstvenimi sistemi. Avstrija je na vrhu lestvice z 806 točkami, sledijo ji Nizozemska (zmagovalec leta 2005), Francija (zmagovalec leta 2006) in
Švica, Nemčija ter Švedska.V petih kategorijah, ki so obsegale 27 kazalcev uspešnosti, je Slovenija dosegla 564 točk od 1000 možnih.
“Slovenija kot država s srednjimi dohodki ponuja svojim državljanom izredno počasen dostop do novih zdravil. Zdi se, da ta sistematičen zastoj vpliva na kakovost zdravstvenega varstva in blagostanje slovenskih pacientov.” je dejal dr. Arne Björnberg, direktor raziskav za Evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva.
Kaj bi morala storiti Slovenija?
“Slovenija bi morala zmanjšati čas, ki je potreben za uvedbo novih zdravil v sistem javnega subvencioniranja”, je v analizi rezultatov indeksa za Slovenijo predlagal g. Johan Hjertqvist iz Health Consumer Powerhouse. Več o tem…
Loading ...
