Arhiv oktober 2007
Število olimpijskih medalj na prebivalca
| 18. oktober 2007 | Svet | Jure
Največ olimpijskih medalj na prebivalca imajo Bahami; Slovenija je 11. Tukaj. Če bi jih talali še za Strel&Humar&co. eskapade, bi bili ziher prvi.
Podmladku SDS-a se spet kisa
| 18. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Drugače spodnjega sporočila za javnost preprosto ni mogoče razumeti. Ker navodilo študentom politologije, da spremljajo politično delovanje enega izmed političnih subjektov, je res strašno. Kaj šele, če bi morali spremljati politične stranke. Pol bi Lukšič očitno nadziral SDS, ali kako?
PODPREDSEDNIK SOCIALNIH DEMOKRATOV IGOR LUKŠIČ NADZIRA CERKEV
V Slovenski demokratski mladini (podmladku SDS) smo zgroženi nad delovanjem podpredsednika SD Igorja Lukšiča, ki je tudi predavatelj na Fakulteti za družbene vede. V navodilih za proučevanje verskih obredov pri predmetu politologije je namreč študentom jasno naročil spremljati politično obnašanje duhovnikov in celo vernikov. V SDM- u smo prepričani, da gre za znane prijeme, ki so jih uporabljali v polpretekli zgodovini z namenom vplivati ali celo ustrahovati slovenske državljane.
Zanimive povezave 10/17/2007
| 17. oktober 2007 | | Jure
Foreign Policy: The List: World’s Healthiest Countries
Eurozine - The sun sets early on the American Century - Philip S. Golub Annotated
Failing to Pass the Laffer Test - Paul Krugman - Op-Ed Columnist - New York Times Blog
Dosmrtni zapor: 24 ali 10?
| 17. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Jože Horvat, NSi:
Pomembno je tudi dejstvo, da dosmrtni zapor pozna 24 držav članic Evropske unije. Slovenija je ena redkih držav znotraj Evropske unije, ki dosmrtnega zapora ne pozna.
Branko Lobnikar, Zares:
V državah članicah Evropske unije poznajo dosmrtno kazen zapora le v 10 državah, zato je sklicevanje vlade na tovrstno večinsko ureditev nekorektno.
American Lawbreaking
| 15. oktober 2007 | Svet | Jure
Odlična serija člankov Tima Wuja, profesorja na Columbia Law School o t.i. mrtvih področjih ameriške zakonodaje. Sliši se dolgočasno, a je zelo zanimivo. Mrtva področja v zakonodaji se pojavijo takrat, ko pride do rednega, rutinskega kršenja določene zakonodaje, organi pregona pa kršiteljev ne sankcionirajo. Četudi se sama zakonodaja ne spremeni, se določena dejanja, ki so prej lahko kršitelje poslala celo v zapor, preprosto tolerirajo.
Prvi primer govori o t.i. drugem gibanju za legalizacijo drog. Ne gre za ilegalne droge, ampak za izdelke farmacevtske industrije, ki je iznašla legalne nadomestke (antidepresivi, zdravila za anksioznost…) za skoraj vsako ilegalno drogo. In kdo se zadeva z izdelki farmacevtske industrije? Seveda bogati, ki si lahko to privoščijo. Revnejšim ostajajo ilegalne droge in alkohol. Povej mi, kaj je tvoja droga, in povem ti, koliko zaslužiš.
Drugi primer govori o pornografiji in pornografski industriji. Zakoni se niso spremenili; po njih je skoraj vsak Američan zločinec. Vendar se pornografije, potrošnikov in producentov (v kolikor ne gre za otroško pornografijo ali kakšne ekstremne variante in prikazovanje na javni televiziji/radiu) ne preganja več. Začelo se je s Clintonom, praksa pa se - nekoliko presenetljivo - nadaljuje tudi pod Bushem jr. Kaj se je zgodilo?
Igor : Erika
| 15. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Igor E. Bergant: prvi napad - argumentirano, takoj podpišem
Erika Žnidarič: odgovor - pod pasom (”gospod zelo ustreza profilu, ki velja za verbalno napadalnega ter skreganega z vsem svetom in očitno tudi s samim sabo”!!!)
Igor E. Bergant: nisi-ti-z-mano-krav-pasla (”saj ste očitno ena izmed veličin slovenskega medijskega prostora (nedvomno tudi v lastnih očeh)”)
Kaj naj rečem, tole je precej bolje kot tisto kar RTV SLO sicer servira nesrečnim gledalcem.
Dosmrtni zapor? Zakaj že?
| 15. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Pri kaznovalni politiki se družba kaj kmalu zapleza v tipično spiralo, ko politiki tekmujejo, kdo bo “strožji” do kriminala. Nihče noče biti viden kot popustljiv ali celo mehkužen. Če k problemu pristopijo še razni jelinčiči, skorajda ni več možnosti za racionalno odločanje; pritisku podležejo tudi bolj zmerne stranke in politiki, pa četudi penologi še tako na glas vpijejo, da zaostrovanje kaznovalne politike nima nobenega smisla.
Politika je na te pritiske občutljiva tudi zato, ker je zaostrovanje kaznovalne politike enostavna igra v kateri je težko izgubiti. Precej težje je odpraviti sodne zaostanke, ki brez dvoma vplivajo na kriminaliteto, saj zmanjšujejo verjetnost, da bo storilec za svoje dejanje dejansko kaznovan. Povišati kazni je otročje lahko.
Evropske države so v zadnjem času v obdobju, ko je strožja kaznovalna politika pri volilcih precej zaželena, tudi v Sloveniji, ki je v nekdanji Jugoslaviji vodila bitko za odpravo smrtne kazni. Videti je, da nas nekoliko daje demenca; če bi kaj lahko pobrali iz prejšnjega sistema, je to spoznanje, da za nizko stopnjo kriminala ni potrebna ostra kaznovalna politika; da naraščanje/upadanje kriminalitete določajo drugi dejavniki, od socialnih razlik in socialne mobilnosti dalje.
Na trenutke so stvari že kar grozljive. Posebej pri obravnavi pedofilov imam zadnje čase dostikrat resen občutek, da nevarno nihamo na prepadu v barbarstvo.
Tudi zato je današnje sporočilo stranke Zares tako dobrodošlo:
V Zares podpirajo dobre rešitve, ki jih prinaša osnutek novega kazenskega zakonika, ostro pa nasprotujejo uvedbi dosmrtnega zaporne kazni, je na današnji novinarski konferenci povedal podpredsednik stranke Branko Lobnikar.
Lobnikar je ob tem poudaril, da nobena resna kriminološka raziskava do sedaj ni ugotovila vzorčne povezave med višino kazni in stopnjami kaznivih dejanj. Po njegovem mnenju nobena kazen ne vpliva na odločitev posameznika, ali bo storil kaznivo dejanje, ali ne. “Če bi to bilo res, potem bi imeli v ZDA najmanj, ne pa največ kaznivih dejanj,” je dodal Lobnikar. Vir
Zanimive povezave 10/15/2007
| 15. oktober 2007 | | Jure
U.S. maternal death rate higher than Europe’s: report
N’č ne štekam…več
| 15. oktober 2007 | Razno | Jure
Iz “heteroseksualnega” lokala so nagnali punci, ki sta se poljubljali. Nagnal ju je redar moškega spola. Pornografska industrija se čudi.
Al Gore & neprijetna resnica za neokonzervativce
| 15. oktober 2007 | Svet | Jure
Ameriški in evropski neokonzervativci po pričakovanjih niso najbolje prenesli podelitve Nobelove nagrade Alu Goru in ZN. Vaclav Klaus mu je tako v Financial Timesu očital:
/…/ it rather seems that Gore’s doubting of basic cornerstones of the current civilization does not contribute to peace. /…/
Opa, huda obtožba. Dvom v temelje trenutne civilizacije? Hm, a Al mogoče dvomi v človekove pravice, demokracijo, vladavino prava in take zadeve? Ne, greh je drugje…
I feel obliged to say that I see the biggest threat to freedom, democracy, the market economy and prosperity now in ambitious environmentalism, not in communism. This ideology wants to replace the free and spontaneous evolution of mankind by a sort of central (now global) planning.
Centralno planiranje! Al Gore namreč ne verjame, da lahko neovirano delovanje trga, brez ustrezne regulacije in spodbud, zagotovi zaželen učinek: zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov. Eto, če ste se spraševali, kaj je temelj trenutne civilizacije, vam Klaus kaže smer.
Toda Al bo takih očitkov že vajen. Že leta 1992 ga je Bush senior zbadal z “ozone manom”. Vsi vemo, kako se je ta zgodba končala; z mednarodnim dogovorom (Montrealski protokol), ki je pripeljal do opustitve uporabe CFC-jev. Kapitalizma ni bilo konec.
Toda histerije neokonzervativcev ob sleherni omembi Ala Gora in/ali globalnega segrevanja ni težko pojasniti. Globalnega segrevanja se namreč ni mogoče učinkovito lotiti znotraj tipičnega ideološkega okvira neokonzervativizma. Tax cuts & free market tukaj pač ne obetajo želenih rezultatov. Paul Krugman:
Consider the policy implications of taking climate change seriously. … It’s in the interest of most people (and especially their descendants) that somebody do something to reduce emissions of … greenhouse gases, but each individual would like that somebody to be somebody else. Leave it up to the free market, and in a few generations Florida will be underwater.
The solution to such conflicts between self-interest and the common good is to provide individuals with an incentive to do the right thing…, either by requiring that they pay a tax on emissions or by requiring that they buy emission permits, which has pretty much the same effects as an emissions tax. … Climate change is … global. … So dealing with climate change … also requires international negotiations in which the United States will have to give as well as get. Vir
Če nekega problema ne moreš rešiti znotraj svojega ideološkega konstrukta, velja poskusiti z zmanjševanjem njegove resnosti. Logična strategija.
Loading ...
