Arhiv oktober 2007
Alenka Paulin: Kaos? Tam so vrata!
| 20. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Alenka Paulin, direktorica STA, ki se je zadnje čase kadrovsko okrepila z največjo slovensko raziskovalno žurnalistko po slovanski naselitvi Ano Jud in vrhunskimi uravnoteževalci iz Demokracije, je takole odgovorila na očitke, da na agenciji vlada kaos:
Če posameznik meni, da je njegovo delovno okolje kaotično, lahko delovno razmerje kadarkoli prekine, pri čemer odpovedni rok v praksi ni daljši od enega meseca. Mladina, 19.10.2007
Ah, ljubka aroganca vladajočih je nesmrtna.
Semenj neumnosti
| 20. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Zadnjih nekaj dni berem, se čudim, se smejem. Oprostite, ampak še enkrat bom težil z zgodbo z dr. Lukšičem in domnevno špijonažo v cerkvah, saj je zanimiva in poučna. Je pravi šnelkurz iz delovanja slovenske politike in dela medijskih akterjev.
Za začetek je nujno, da si ogledate intervju z dr. Lukšičem, ki ga je objavila Vest.si. OK? Najbrž je zdaj vsem jasno, da gre za početje, ki je povsem nedolžno, ki ne ponuja nikakršnih možnosti za zlorabo. Učni “pripomoček”, ki ne daje nobenih uporabnih rezultatov, pomaga pa študentom, da v realnosti poskušajo prepoznati elemente političnega in o njih debatirati.
Sedaj pa se posvetimo razvijanju zgodbe. Najprej se je s sporočilom za javnost javil podmladek SDS. naslednji dan je sledil kar šef SDS-ovskega poslanskega kluba. Padale so hude obtožbe. Oglasila se je tudi RKC. In kaj je zanimivo? Da noben od akterjev ni svojih informacij preverjal. Odpustimo podmladku, mladost in zaletavost pač. Ampak šef poslanskega kluba vladajoče stranke bi pa morda lahko dal toliko nase in informacije preveriti. Lahko bi poklical na FDV in povprašal Lukšiča, kaj je zdaj to. Očitno ni bilo potrebe, zgodba je bila kot naročena za obračunavanje z opozicijsko stranko in njenim podpredsednikom.
Če je to pri politiki nekako pričakovano, je drugje nedopustno. Tiskovni predstavnik RKC je v bistvu samo ponovil obtožbe SDS-a. V podjetjih piarovci za takšne spodrsljaje letijo. Lepo se je osmešil tudi dr. Rajko Pirnat.
Še huje je stanje v medijih. Neizmerno me zabava, kako je v blato zarila naša največja raziskovalna žurnalistka Ana Jud (ki po novem na svoji strani piratizira novice STA). Še slabše so se odrezali nekateri blogerji, ki so kar lepo ponavljali sporočila za javnost SDS-a, občasno pa še kaj dodali:
Coercively, at one of Slovenia’s faculities, namely the Faculty of Social Sciences, a professor ordered students of political science to espionage, spy, check and control the possible political opinion and of catholic priests in a ‘hidden way’ in the relgious sector and to report those results. What is confusing in this case is the fact that the arrow of this faulty game is in a pure contradiction with personal and religious liberties and that such survey could most evidently lead towards the use of summary and conclusion through political means of coercion. Vir
Mislim, da je ceneno pretvarjanje “kaj je s tem narobe” med razumnimi ljudmi žaljivo, ker vsi dobro razumemo zakaj si Lukšič izmisli točno takšne naloge (in ne npr. preiskovanja totalitarnih teženj v lastni stranki na skrivaj). Kdor ne razume, kaj je narobe z: - političnim aktivizmom na domnevno avtonomni univerzi s pozicije profesorske avtoritete, - zlorabo javne funckije, - vdorom v zasebnost in nespoštovanjem verskih obredov, - kulturnim-bojevništvom proti ideološkemu sovražniku preko proxyja (študentov) in - popolnim nerazumevanjem slovenske ustave (in vrednot) podpredsednika SD; ta morda niti ni primeren sogovornik za tale pogovor. Morda je boljše z njim se ne pogovarjati, ker je razlaga kaj vse je narobe z lukšičevim dejanjem predolga in presega njegove siceršnje miselne sposobnosti; pogovor bi bil zanimiv le kot eksperiment, ki bi pokazal bizarne meje lastne naivnosti do katerih so se nekateri sposobni pretvarjati, da jim ne bi bilo treba sprejeti določenih preprostih dejstev politične propagande. Vir
Ob takih raziskovalnih novinarjih in “libertarnih” borcih za resnico nam res bog pomagaj. SDS jim pomaha z rdečo cunjo, oni pa se kot biki zaletijo v sovraga komunističnega. Brez premisleka, brez preverjanja, z vso močjo.
Bolj kot ste govorili o Lukšiču, več ste povedali o sebi. Hvala, bilo je poučno.
Znanost in politika: dve štoriji
| 19. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Pred časom je poslanka Majda Širca na tiskovni konferenci razpravljala o raziskavah o medijskem pluralizmu, ki jih je naročilo in plačalo Ministrstvo za kulturo. Oglasil se je Frane Adam, (so)avtor ene izmed raziskav, in Širci - med drugim - očital, da gre tipični primer političnega poseganja v avtonomijo raziskovanja in znanosti, kar da se v Sloveniji ni dogodilo že 20 let na tako grob in neokusen način (glej tukaj). Reakcija je nenavadna; gre za raziskavo, plačano z davkoplačevalskim denarjem. Vsak državljan ima pravico, da o njej razpravlja in interpretira njene rezultate, pa pri najboljši volji tega ni mogoče tolmačiti kot poseganje v avtonomijo raziskovanja in znanosti. Ker se na podlagi te in podobnih raziskav sprejemajo tudi politične odločitve in deli denar (oziroma naj bi se), je reakcija politike in politikov povsem normalna in pričakovana.
Igor Lukšič študentom politologije naroči, da se na volilno nedeljo odpravijo v cerkve in spremljajo morebitno politično agitiranje. SDS in njegov podmladek skočita v zrak, padajo hude obtožbe, oglasi se tudi RKC. Očitki bi bili smešni, če ne bi dejansko kazali na poskus političnega poseganja v avtonomijo raziskovanja in znanost. Dejstvo je, da dr. Lukšiču ni mogoče kaj očitati: gre za klasično opazovanje z udeležbo, študentje opazujejo javno delovanje akterjev v javnem prostoru, si ne zapisujejo imen, RKC ni nobena sveta krava, ki je izven legitimnega polja raziskav… Metodološko in etično je stvar nesporna. To družboslovci počnejo vsak dan.
Če ni sporno ravnanje dr. Lukšiča, se nujno odpirajo vprašanja pri ravnanju SDS. Kdo, kaj in kako bo poučeval je stvar univerze, baje avtonomne institucije, in posamezne fakultete. Ves catch univerzitetne avtonomije je v tem, da sama išče odgovore na “kdo, kaj in kako”. Ko v to stopijo politiki, je avtonomije konec. Politiki in politične stranke ne morejo in ne smejo presojati, ali so določen profesor, določena metoda poučevanja, določen način raziskovanja, določena študijska literatura… primerni ali neprimerni. To so izključno strokovne odločitve, pri katerih politika nima kaj iskati.
Profesorji so na univerzi izvoljeni po strogih mednarodnih merilih, kar pomeni, da svojo stroko poznajo dobro. Poseganje v to, kar počnejo, je najprej v pristojnosti stroke, fakultete in univerze. Andreja Kocijančič, rektorica UL.
No, bomo videli, kam bo šla karavana. Iskreno upam, da bo SDS ustavila konje in malo premislila, kaj počne. Isti premislek morda ne bo odveč tudi RKC; namesto da drži štango bizarnostim vladajoče stranke, bi morda lahko izvedla izredno simpatično potezo v smislu “v božjem hramu so vsi dobrodošli etc.” Nič ne kaže na to, žal.
P.S. Video na Vest.si s pogovorom z dr. Lukšičem
Še malo iz bere SDS-ovskega podmladka
| 19. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Njegova uspešna in bogata poklicna pot ter urejeno in zgledno družinsko okolje sta dokaz, da odločitev ni težka: Lojze Peterle je pravi za predsednika. Vir
Sarko pol ne bi šel “skozi”, ali kako?
Še Pirnat o Lukšiču
| 19. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Kozle strelja tudi gospod Pirnat:
Pravnik Rajko Pirnat meni, da bi se moral Lukšič kot politik izogibati raziskavi, “ki lahko vodi do uporabe v politične namene”. Za Pirnata sicer zadeva ne bi bila tako sporna, če bi se obredov udeleževali posamezni študenti na lastno pobudo. Če pa gre za projekt, ki ga organizira fakulteta kot del študijskega procesa, to “po naravi stvari moti temeljno dejavnost cerkve t.j. duhovno oskrbo” in predstavlja poseg v svobodo veroizpovedi tistih, ki se z verskim namenom udeležujejo obredov.
Pojasnilo: vse, kar počne politolog, je mogoče uporabiti v politične namene. Ni politološke raziskave, ki se je na kakšen način ne bi dalo tako uporabiti. Še hujša je trditev, da prisotnost študentov v cerkvah moti duhovno oskrbo. Cerkev je javni prostor, študentje spremljajo javno dejavnost akterjev. Kako to moti “duhovno oskrbo” in posega v svobodo akterjev mi ni jasno. Še več: če pristanemo na Pirnatove teze, s tem popolnoma onemogočimo politološko raziskovanje verskih skupnosti v praksi, “na terenu”.
Etično in profesionalno v praksi - primer Urbas
| 19. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Naslednji biser etičnega in profesionalnega žurnalizma bi bilo škoda spregledati. Profesionalni in etični kulumnist Financ Uroš Urbas je najavil, da bo - kljub zadržkom - na predsedniških volitvah volil Jelinčiča. Odločitev utemeljuje s tremi razlogi, ki pa jih je moč lepo združiti v enega: “samo da zajebem (oprostite izrazu) slovensko levico in leve politike”.
Ni kaj, profesionalno in etično. In zakaj si je slovenska levica zaslužila gnev kulumnista Urbasa?
Naši levičarji - politiki kot Tone Rop ali sindikalisti kot Dušan Semolič, ki jih vodi slepo sovraštvo do Janeza Janše - so umetno ustvarili ozračje, v katerem ima Jelinčič s svojo retoriko realne možnosti, da v Sloveniji ponovi francosko zgodbo z desničarskim politikom Le Penom izpred petih let ali pa romunsko iz leta 2000, ko sta se soočila socialdemokrat, sicer nekdanji komunist Ion Iliescu in skrajni desničar Corneliu Vadim Tudor.
Levičarji so krivi za “fenomen” Jelinčič. Bravo! Niso krivi izpadi Cukjatija, Drobniča, Ruparja… sramoten diskurz v primeru izbrisanih, desničarsko jahanje na protiromskih čustvih… Krivi so levičarji. Zakaj? Urbas ne pojasni. V etičnem in profesionalnem žurnalizmu za to najbrž niti ni potrebe; samo da je zabavno.
Osebni motiv pa je povsem hedonističen: prihodnje tri tedne bi se neznansko zabaval, če bi morali Milan Kučan, Borut Pahor, Gregor Golobič, Katarina Kresal, Mitja Gaspari in Danilo Türk izbirati, koga bodo podprli - ali Jelinčiča ali Peterleta. To zadovoljstvo vsekakor odtehta trud, da se bom odpravil na volišče.
Žal se bojim, da bi bil v takšni situaciji naš etični in profesionalni kolumnist prikrajšan za zabavo. Slovenska levica in levičarji bi v izboru Peterle-Jelinčič brez globokega tuhtanja in brez hudih muk izbrali prvega. Slovenska levica bi bila sposobna dejanja, ki ga naš gnevni kolumnist ni: preiti preko strankarskih delitev in racionalno izbrati.
Perko o Rožmanu
| 19. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Nagnusno. Izseki:
Dobrotnik slovenskega naroda.
Še vedno so v etru lažne komunistične obsodbe in besede »izdajalci«, »sodelavci okupatorja« za mnoge pokončne Slovence, ko so se časovnim okoliščinam primerno branili pred komunističnim terorjem, ki se je začel med drugo svetovno vojno širiti po Sloveniji.
Ni šlo samo za okupacijo, ampak za veliko hujše stvari. Slovenski narod je bil izpostavljen trem totalitarnim sistemom: fašizmu, nacizmu in komunizmu.
Podpiral je vaške straže in domobrance, ki se niso formirali v podporo nacističnemu okupatorju, ampak za obrambo pred terorjem komunistične partije. Domobranska vojska, ki so jo komunisti označevali z ruskim komunističnim izrazom »bela garda«, je bila v resnici prava slovenska vojska v obrambo pred komunizmom. Slovenski narod je lahko nanjo ponosen, prav tako tudi današnja slovenska vojska v svobodni slovenski državi, v svobodi, ki so jo s svojo žrtvijo pomagali ustvariti pripadniki slovenske domobranske vojske.
Upamo, da bomo njegove posmrtne relikvije kmalu lahko prepeljali v domovino in ga slovesno kot velikega preroka, ljubitelja in dobrotnika slovenskega naroda pokopali v ljubljanski stolnici.
Jože Tanko o Lukšiču
| 19. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Komedije kar ni konec. Sedaj se je oglasil še vodja poslanske skupine SDS-a. Stvar je sicer naravnost abotna, a hkrati odpira pomembna vprašanja: bodo politične stranke krojile učni program in njegovo izvedbo na univerzah? Bodo politikanti tipa Tanko (diplomirani lesar) in njihovi mladinski udarniki (recimo Oblak, diplomant fakultete za računalništvo in informatiko) igrali fakultetno moralno/ideološko policijo? Kje se bodo ustavili? Bodo jutri izbirali primerno ali neprimerno študijsko gradivo? Bodo lesarji določali metode in vsebino poučevanja politologije? Kaj je v tem primeru z domnevno avtonomijo univerze?
Pahorjeva SD ponovno zadala udarec ustavnim pravicam
Priča smo novi aferi, v katero so vpleteni vrhovi Pahorjeve SD. Po nezakonitem prisluškovanju Janezu Janši in Ivu Sanaderju, je podpredsednik SD, dr. Igor Lukšič, svojim študentom kot študijsko obvezo predpisal predvolilno politično spremljanje predstavnikov Cerkva na Slovenskem. Še posebej pa izstopa spremljanje obnašanja državljanov po opravljenih verskih obredih.
Pahorjeva SD je s tem ponovno zadala hud udarec ustavnim pravicam, saj je dr. Lukšič brez ustrezne pravne podlage odredil hud poseg v svobodo posameznikov.
Potrebno je poudariti, da gre v tem primeru tudi za zlorabo visokošolskega prostora v politične namene, za prisilo študentov, da s prikritimi metodami opravljajo prisluhe osebam in pišejo poročila. Gre za politično motivirano nadzorovanje civilne družbe, skratka gre za metode, ki so značilne za totalitarne sisteme.
Vsekakor pa vzorec, ki ga v demokratično slovensko družbo vnašajo predstavniki Pahorjeve SD, vrača Slovenijo v leta pred osamosvojitvijo.
Najodločneje nasprotujemo uveljavljanju takih vzorcev političnega obnašanja, ki jih z zlorabo vnašajo najvišji predstavniki SD.Jože Tanko
vodja Poslanske skupine SDS
Zanimive povezave 10/18/2007
| 18. oktober 2007 | | Jure
Lifers as Teenagers, Now Seeking Second Chance - New York Times Annotated
Bush warns of WWIII if Iran goes nuclear
| 18. oktober 2007 | Svet | Inki
WASHINGTON - President Bush warned on Wednesday a nuclear-armed Iran could lead to World War III as he tried to shore up international opposition to Tehran amid Russian skepticism over its nuclear ambitions.
Bush was speaking a day after Russian President Vladimir Putin, who has resisted Western pressure to toughen his stance over Iran’s nuclear program, made clear on a visit to Tehran that Russia would not accept any military action against Iran.
At a White House news conference, Bush expressed hope Putin would brief him on his talks in Tehran and said he would ask him to clarify recent remarks on Iran’s nuclear activities.
Putin said last week that Russia, which is building Iran’s first atomic power plant, would “proceed from the position” that Tehran had no plans to develop nuclear weapons but he shared international concerns that its nuclear programs “should be as transparent as possible.”
“The thing I’m interested in is whether or not he continues to harbor the same concerns that I do,” Bush said. “When we were in Australia (in September), he reconfirmed to me that he recognizes it’s not in the world’s interest for Iran to have the capacity to make a nuclear weapon.”
Bush, who has insisted he wants a diplomatic solution to the Iranian issue, is pushing for a third round of U.N. sanctions against Iran.
Russia, a veto-holding member of the Security Council, backed two sets of limited U.N. sanctions against Iran but has resisted any tough new measures.
Stepping up his rhetoric, Bush said a nuclear-armed Iran would pose a “dangerous threat to world peace.”
“We’ve got a leader in Iran who has announced that he wants to destroy Israel,” he said. “So I’ve told people that, if you’re interested in avoiding World War III, it seems like you ought to be interested in preventing them from having the knowledge necessary to make a nuclear weapon.”
Nadaljuj z branjem »
Loading ...
