Arhiv oktober 2007
Jabolko ne pade daleč od drevesa
| 31. oktober 2007 | (Pop)kultura | kriptoproletarec
Bushevi naj bi bili daljni sorodniki Vlada Tepeša, transilvanskega grofa, katerega ime je v legendo pretvoril Bram Stoker z romanom Dracula. Nov dokaz, da so v človekovo gensko zasnovo položena nagnjenja do sadizma in ostalih zavrženih emocij. :)
Slovensko politološko društvo o napadih na dr. Lukšiča
| 31. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Končno!
Slovensko politološko društvo (SPOD) je zelo zaskrbljeno ob zadnjih dogodkih, ki so se razvili ob nalogi, ki jo je red. prof. dr. Igor Lukšič naložil svojim študentom v okviru predmeta Temelji politologije, ki se poučuje v prvem letniku dodiplomskega študija na Fakulteti za družbene vede.
Prof. dr. Igor Lukšič je svojim študentom obrazložil, da je naloga, ki jo bodo naredili v okviru predmeta »preučevanje, kje so meje politike in kako se polje političnega širi ali oži«. Tako v navodilih za izdelavo protokola nadaljuje: »Pojem politike bomo za tokratno rabo omejili na razmerje cerkev, stranka, politična skupnost«. Nadalje prof. dr. Igor Lukšič razlaga, da morajo študentje, ki so prisotni pri obredu zabeležiti le aktivnost in določa ter poudarja, da »je pri tem (opazovanju z udeležbo) ključno, da ste zgolj opazovalci in da ne motite zbranih« (ta poved je v protokolu prof. dr. Igorja Lukšiča edina odebeljena!).
Kot strokovno društvo, ki se ukvarja s politologijo na Slovenskem že 40 let, nas žalosti dejstvo, da je raven politične kulture v Sloveniji tako nizka, da se je iz strokovne teme v javnosti naredilo dnevno-politično temo. Verjamemo, da je politologija lahko nekaterim spolzko področje, a obenem vemo, da so profesorji in študentje Fakultete za družbene vede, in člani Slovenskega politološkega društva v svojem početju profesionalni. Med slednje sodi tudi prof. dr. Igor Lukšič.
Zatorej, kot strokovno društvo, zavračamo vse očitke o »zlorabljanju študentov za vohunstvo«, ki jih prof. dr. Igorju Lukšiču očitajo podpisniki peticije zoper njega, kajti pri takih dogodkih ne gre za vohunstvo ali karkoli podobnega, ampak za stroko, ki zna ločiti politiko v njeni empirični, a tudi vsakdanji podobi in izkušnji, od njenega strokovnega proučevanja – t.j. politiko od politologije. Sočasno priznavamo vsem državljanom Republike Slovenije pravico do peticije, dokler ta ne posega v ustavno zagotovljene pravice, med katere sodi tudi avtonomija Univerze. .
Prof. dr. Igorju Lukšiču izrekamo podporo za njegovo delo na strokovnem področju in pozivamo k umiritvi strasti, medije pa prosimo, da v bodoče ne nasedajo podobnim zlorabam instituta peticije.
Doc. Dr. Milan Brglez
Predsednik društva SPOD
V Ljubljani, 29. oktobra 2007
Dosmrtna zaporna kazen
| 31. oktober 2007 | Slovenija | kriptoproletarec
Pripravljajo se spremembe kazenskega zakonika oz. mogoče celo nov kazenski zakonik. Na videz normalna zadeva, se pač malo spreminja zakonodaja. Specifičnost kazenske zakonodaje je v tem, da je ni zaželjeno prepogosto spreminjati. Iz enega najpomembnejšega razloga, kazenska zakonodaja določa kdaj in kako lahko država posega v posameznikovo svobodo. Po drugih interpretacijah bi lahko rekli tudi, da določa pravične kazni za določene prestopke, vendar nas relativnost pravičnosti sili postaviti te in podobne razloge v drugi plan. Več o tem v nadaljevanju.
Celoten predlog sprememb z obrazložitvijo se nahaja na naslovu Ministrstva za pravosodje, predlagatelja novosti. Največje zanimanje je upravičeno sprožil predlog uvedbe dosmrtne zaporne kazni. Pa ne zaradi pogostosti njene uporabe, temveč zaradi simbolne narave njenega obstoja. Trend spreminjanja najvišjih zapornih kazni v Sloveniji je dovolj zgovoren. V tem trenutku je najvišja zaporna kazen 30 let zapora. Ob tem ni odveč ponoviti, da je bila še pred nekaj leti najvišja zaporna kazen 20 let in so jo nato povišali. Domnevno zaradi uskladitve z evropskimi standardi, večni argument, carta blanca za vse vrste novotarij. Glavni razlog za povišanje pa je ugajanje javnosti, ki je vedno nekoliko punitivno naravnana. Tudi v sedanjem primeru se sklicujejo na mednarodno pravo. Višino kazni za določena kazniva dejanja naj bi bilo potrebno uskladiti z Rimskim statutom, ki določa pravila delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča. Dr. Ljubo Bavcon, ki se zadnja leta veliko ukvarja z mednarodnim kazenskim pravom, je v Dnevnikovem Objektivu takšne argumente ovrgel. Da so mednarodnopravne obveznosti Republike Slovenije le izgovor, dokazuje tudi predlog, da se dosmrtno kazen določi tudi za nekatera kazniva dejanja, ki nimajo nobene veze z Mednarodnim kazenskim sodiščem. Odločanje za stroge kazni je vedno politično motivirano. Na žalost so zahteve po strožjem kaznovanju vedno dobro sprejete. Kljub opozorilom kriminološke stroke, da strožje kazni ne pripomorejo k zmanjšanju kriminalitete. Tako postane kaznovanje oblika maščevanja oz. domnevne pravičnosti. Pravična kazen naj bi bila sorazmerna teži kaznivega dejanja. Sorazmerje pa je vedno lahko samo politično določeno.
Z maščevanjem nad zločincem pa se uspešno križa še nova varstvena politika. Nevarnega posameznika je najlažje zapreti za čim več časa. Z dosmrtnim zaporom lahko nekoga onesposobimo do konca življenja. Varstvena politika stavi na onesposabljanje nevarnosti, na zasebne varnostne službe, na mestne redarje, na kamere, ki posnamejo vsak trenutek našega življenja. Varnost je baje najvišja vrednota. Pa to ne ponavljajo samo desničarski mnenjski voditelji, temveč domnevni levičar Borut Pahor. Dosmrtni zapor je popolnoma v skladu s prevladujočo miselnostjo, okuženo s strahom pred kriminaliteto. Še posebej pa nas mora skrbeti dejstvo, da dosmrtni zapor ni tako daleč od smrtne kazni. Tako kot se odpira vprašanje mučenja kot legitimnega postopka pri preprečevanju večje škode, tako se lahko tudi smrtna kazen zopet znajde med predlogi za izboljšanje duhovnega počutja Slovencev. Konec koncev bi večina prebivalcev Slovenije verjetno smrtno kazen dobro sprejela. V kolikor njena izvršitev ne grozi njim samim.
Hrabro, ojstro in politično nekorektno
| 30. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Bog pozlati.
In ko so se Gojcu na koncu ob himni Tržaškega partizanskega pevskega zbora zarosile oči, so se tudi meni. Pa ne samo zato, ker sem Primorec, ampak malo tudi zato, ker sem ganjen zaslutil bridek konec vladavine kmetavzarsko čistunskega pedofilsko-domobranskega primitivizma v tej deželi. Jan Cvitkovič na razgledi.net
Imuniteta za vojne zločine
| 30. oktober 2007 | Svet | kriptoproletarec
Ameriška vlada je varnostnikom družbe Blackwater, ki mastno služi v Iraku, za umor 17 Iračanov podelila imuniteto. Korak naprej je bil storjen. Pričakovali bi, da bodo zopet sodili pred ameriškimi sodišči in jih na koncu oprostili. Ne, sedaj imajo celo imuniteto. Podeljeno retroaktivno. Above the law. Sporočilo je jasno, še naprej lahko nekaznovano ubijate.
Podrobneje o tem pišejo v New York Timesu. Očitno imajo ameriški sodni organi težave, kako obtožiti zasebne varnostnike, ker za njih ni pristojno vojaško sodišče. Kaj pa navadno sodišče? Sojenje za umor mogoče? Izročitev iraškim sodiščem?
Grims Show
| 30. oktober 2007 | Slovenija | Jure
Studio City. Pri napovedniku, da se bosta o financiranju zasebnih šol soočila Branko Grims in Majda Potrata, sem za trenutek okleval. Zakaj bi si po nepotrebnem dvigal pritisk? Vseeno gledam, daljinec je predaleč. In bilo je kaj videti. Pravi Grimsov tour de force. Branko se je pripravil, Majda malo manj (če se je na kaj takega sploh mogoče pripraviti). V studio je privlekel velikansko tablo in preverjeno taktiko. Nič o tem, zakaj bi bilo 100% financiranje šol dobro, zato pa več o “njih”, ki naj bi pred več kot desetimi leti enim zasebnim šolam že podelili tovrstno financiranje. Branko je našel šibko točko, ki je Majda ni znala povsem nevtralizirati. V kolikor bi bili argumenti napisani na papirju, bi se lahko reklo, da je Branko spopad dobil.
Toda ne beremo časopisa, gledamo televizijo. Branko krili, divje gestikulira, pada v besedo, Štefančič ga mora kar na silo prekiniti, da lahko sploh kaj vpraša. Vprašanja so itak odveč, ker Branko vedno znova pove isto. “Dragi Borut, dragi Tone”, nova različica, ponavljanje v neskončnost, ne glede na vprašanje.
Majda obsedi. Občasno se zazdi, da se sprašuje, kaj ji je tega treba. Zakaj Grims? V kakšen cirkus jo je znova poslala stranka? Je tega vse skupaj sploh vredno? Ko Branko izvaja vrhunce, me nehote spreleti zoprn občutek, da je gospa kar malo prestrašena, potisnjena v tisti svoj stol. Mučno.
A poučno, upam. Sedaj vemo, kaj bo Grimsova lajna ponavljala v celotni referendumski kampanji (če bo do nje prišlo). Za dobro javnega šolstva upam, da se bodo njegovi zagovorniki znašli bolje kot včeraj.
Odgovori na Peterkovo peticijo
| 29. oktober 2007 | Slovenija | Matej
Pričakujem samo še, da mi pripravijo metek, da bom lahko odstopil od življenjske drže aktivnega državljana
je odgovoril dr. Lukšič na zahtevo Petra Peterke.
Borut Pahor pa je peticijo proti Lukšiču označil za napad na avtonomijo univerze.
Zganili so se tudi študenti FDVja (nekateri so se že spraševali kje ti študenti so) in sestavili peticijo v podporo prof. Igorju Lukšiču in njegovemu delu na univerzi.
Zanimive povezave 10/29/2007
| 29. oktober 2007 | | Jure
IS EUROPE REALLY THAT SCLEROTIC? LESSONS FROM IMF STATISTICS Annotated
Zamislite si
| 29. oktober 2007 | Svet | Jure
slovenski “uravnotežen” medij, ki bi si upal objavljati takšne politične karikature, kot si jo lahko ogledate spodaj. Ne gre, a ne?
Steve Bell za Guardian:
SDS-ovska neumnost ima mlade
| 29. oktober 2007 | Slovenija | Jure
O-moj-bog! Mimogrede: FDV-jevci, a ni že čas, da zaščitite svojega profesorja pred tovrstnimi napadi? To, kar SDS meče po Lukšiču, se bo prijelo tudi na fakulteto samo in njene študente. Dvomite?
ZAHTEVAMO LUKŠIČEV ODSTOP
Spoštovani,
vabimo vas na novinarsko konferenco, kjer bomo predstavili vsebino peticije s katero zahtevamo odstop dr. Igorja Lukšiča, profesorja na Fakulteti za družbene vede in podpredsednika Socialnih demokratov.
Podpredsednik SD Igor Lukšič kot predavatelj FDV pri predmetu Temelji politologije izrablja študente za dejavnost, ki jo je v totalitarnem režimu izvajala politična policija Komunistične partije Slovenije.
Vsebino peticije in število zbranih podpisov vam bomo predstavili danes, 29. oktobra ob 13. uri, v dvorani Centra Evropa, Dalmatinova 4 v Ljubljani.
Vabljeni!
Peter Peterka,
prvi podpisnik peticije »Zahtevamo Lukšičev odstop!«
Googlanje kaže, da je gospod Peterka (ali je vsaj bil) član MO SDS Murska Sobota.
Loading ...
