Arhiv september 2007

Zanimive povezave 09/12/2007

Trackback| 12. september 2007 | | Jure

Človek » Objave » Poniževanje žensk ni hec - z drugega vzornega kota II

Prodajte dolarje!

Trackback| 12. september 2007 | Razno | shotokan

Vsaj zame osebno ta vzklik prihaja prepozno, saj je dolar že dosegel najnižjo vrednost v primerjavi z evrom doslej. Kar se vzrokov za takšen padec dolarja tiče, dilem ni. Fed bo zaradi vse večjih težav na ameriškem trgu trgu dela naslednji teden verjetno znižal obrestne mere iz 5,25 odstotka na 4,75 odstotka, medtem ko je ECB včeraj signalizirala, da še vedno razmišlja o njihovem povišanju s štirih na 4,25 odstotka. Kdo pa ne bi bežal iz valute, ki prinaša manj obresti, v valuto, ki jih bo prinesla več?

Zanimivo je tudi, da dolar ne pridobiva več v časih krize. Običajno je bilo, da so pretresi na finančnih trgih dolar podprli, saj so vlagatelji iskali varno zatočišče v najpomembnejši svetovni valuti. Zgleda, da so ti časi minili in da je na mesto dolarja stopil evro. Ravno zaradi tega je prodati dolarje po moje še vedno smiselno. Glede na to, da Kitajci ne bodo dolgo mirno gledali, kako jim pada vrednost njihovih dolarskih deviznih rezerv, je pričakovati njihovo delno prestrukturiranje iz dolarjev v evre. Devizni trgi se bodo kmalu utapljali v dolarjih, zato grem jaz čim prej na banko.

Kaj se gre koalicija???

Trackback| 12. september 2007 | Slovenija | Matej

Včeraj so bile, ob glasovanju za nova ministra, tudi volitve tretjega podpredsednika Državnega zbora. Kot največja poslanska skupina, so Socialni demokrati za to mesto predlagali svojega vodjo poslanske skupine, Mirana Potrča, ki pa je po Marku Pavlihi in Darji Lavtižar Bebler bil že njihov tretji kandidat.

Pred sejo so vse poslanske skupine, z izjemo Nove Slovenije, zatrdile, da bodo Potrča podprle, vendar… na tajnem glasovanju je Potrč od zahtevanih 46 glasov dobil le 39, kar ni zadostovalo za izvolitev. Koalicija se je, izgleda, odločila nadaljevati specialno vojno proti SD-ju z vsemi sredstvi in ne glede na vse.

Eden od koalicijskih argumentov proti Potrču je bil, da si mesto podpredsednika zasluži LDS, saj je na državnozborskih volitvah dobila druga največ glasov. Vendar poglejmo kaj pravi poslovnik Državnega zbora:

20. člen

(1) Državni zbor ima največ tri podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine. Podpredsedniki pomagajo predsedniku državnega zbora pri njegovem delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Svojo funkcijo opravljajo do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.

(2) Če je predsednik državnega zbora odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik.

(3) Če predsednik državnega zbora ni določil podpredsednika, ki naj ga nadomešča, ali če predsedniku preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.

Mislim, da mi kaj več ni treba povedati. Le kaj se gre koalicija???

O mladih in inflaciji

Trackback| 11. september 2007 | Slovenija | Jure

Začnimo optimistično: lahko bi bilo še slabše.

Kakšna škoda, da nam mladoekonomisti niso vsilili enotne davčne stopnje. (zaradi višjega davka na hrano bi razjarjeni delavci ob sedanjih podražitvah, mrkaića in damijana obesili za jajca na kogresnem trgu press). Mladina, Rolanje po sceni, 8.9.2007

Pri razumevanju inflacije torej ne gre za prvi odvod kakšne logaritemske funkcije, temveč za globlje razloge subjektivnih vrednotenj, zamotanih entitet političnega, poslovnega in potrošniškega vedenja. Ekonomskega algoritma prav zaradi tega ni mogoče stlačiti v razumljive kalupe /…/ dr. Bogomir Kovač, Mladina, 8.9.2007*

* Pri slednji izjavi se opravičujem. Smiselna (in jako zabavna) postane šele, če redno spremljate visoko strokovne kolumne v Financah. Vem, zahtevam neizmerno žrtvovanje.

Več luči!

Trackback| 11. september 2007 | Slovenija | Jure

Dušan Kumer osvetljuje. 12 minut a je vredno. Artikulirano, z glavo in repom.

Zanimive povezave 09/11/2007

Trackback| 11. september 2007 | | Jure

Economist’s View: Paul Krugman: Where’s My Trickle?

In Oskarja dobi… Vladimir Vodušek!

Trackback| 11. september 2007 | Slovenija | Jure

Za montažo, seveda. Akademija gledalcev včerajšnje oddaje preprosto ne more odločiti drugače. Kdo bi si mislil, da lahko televizija, ki sicer skrbi za dober spanec državljanov z “zabavnimi” kvizi, polnočnimi klubi in državotvornimi odami, še vedno pripravi takšno presenečenje. Vodušek je s tega vidika za nacionalko nedvomna pridobitev. Slavni telefonski pogovor z Antonom Ropom je mojstrsko razrezal in ga z resnično umetelno natančnostjo, po kapljicah in v pravem razmiku, injiciral v telo Naroda. Le kdo je predpisal pravo dozo in čas doziranja?

Problem je le eden - Vodušek se kiti s perjem novinarja in ne montažerja (ne bomo o režiserjih; ti, kot je običajno, tudi v zgodbi o Sovi ne sedijo na Kolodvorski). Profesija montažerja pa se bolj slabo ujema z novinarsko. Montaže ni brez tendence, brez načrtnega odkrivanja in skrivanja, napenjanja dramskega loka, igranja na ali proti pričakovanjem gledalcev,… skratka - ustvarjanja življenja, realnosti na filmskem platnu ali televizijskem zaslonu. Montaža je igra, ki s postavljanjem kadrov sem in tja spreminja svet. Je načrtna manipulacija, ki želi pri gledalcu ustvariti učinek. Ga prestrašiti, nasmejati, presenetiti… zavesti.

Novinarstvo v želji, da občinstvu predstavi realnost celovito, takšna kot “je”, ne bi moglo biti bolj drugačno. Če ostanem v filmskem svetu; novinar je lahko kamerman, ki snema dogajanje, lahko je lučkar, ki za nas osvetli temnejše kote, lahko je, če gre za komentatorja, filmski kritik, ki iz distance presoja umetniški vtis kolobocije, ne more pa biti montažer ali celo režiser.

Vodušek še ni Eisenstein, saj občinstvo še vedno opazi moteče reze in preskoke, je pa dejstvo, da je prikazal več filmske nadarjenosti kot ljudje, ki sicer danes po uradni dolžnosti usmerjajo slovenski film. Postane lahko samo še boljši, saj za filmske ustvarjalce ni boljše šole kot je praksa. Ker nekje zadaj tli občutek (upanje?), da tudi včeraj še ni pokuril vseh kadrov, zna nova priložnost za vajo verjetno še priti.

Da je Vodušku novinarska obleka malo pretesna, je pokazal že v začetnih kadrih, ko je na ekrane vrgel besede, izrečene off the record. Praksa, ki se je tisti, za katerimi stoji samo novinarska ambicija, bolj redko poslužujejo, saj se jim drugače zna zgoditi, da ostanejo brez resnih virov. Dotok se slej ko prej pač ustavi.

In Rop? Statist, ki mu niso zaupali scenarija. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj danes igra drugačno vlogo kot pred dvema mesecema. Odgovora ni, lahko pa ugibamo. Kot je videti v retrospektivi, je očitno presodil, da lahko izrečeno pokrije vsaj posredno. Presoja, ki je videti napačna, saj bodo tisti, na katere je očitno računal, reševali lastno kožo. Hipotetični scenarij, nič drugega, toda, priznati morate, da je dogajanje okoli Podbregarja precej jasnejše. Lučkarji, več luči!

Filmski kritik Jani Sever:

Je saga torej res povsem zaključena? Morda. A še vedno bo v zraku ostalo vprašanje - komu verjemete. Odgovor namreč še vedno ni enoznačen. Morda se motim, ampak zdi se mi, da iz Ropovega glasu v pogovoru z Voduškom zveni iskrenost. Vest.si

Zdi se, da je ta občutek iskrenosti, ki ga krepi prostodušno priznanje, da dokazov ni, edino, kar Ropu še ostaja. Bomo videli. Petan in Jerovšek sta včeraj kričala, da je zgodbe konec, da je zmanjkalo traku. Upati je, da temu ni tako, in da ne bomo povečave doživeli šele čez mnoga leta. Kot nas uči zgodovina, ljudje, pa naj si bodo izpostavljeni še takim pritiskom, slej ko prej spregovorijo. Če kdo, bi to morali vedeti snemalci, montažerji in tajniki režije na Kolodvorski, ki danes tako neumorno dokumentirajo tiste kosti. The End.

A lahko tole vržemo iz slovenskih blogerskih agregatorjev?

Trackback| 11. september 2007 | Razno | Jure

Tole. Prijava na Spletno oko je že opravljena.

Slovenija:Nemčija 77:47

Trackback| 11. september 2007 | Šport | Matej

Bili smo povsem nebogljeni.

Dirk Nowitzki po tekmi s Slovenijo.

Neverjetno!

Prva četrtina. Četrtina, ki je odločila vse. Naši so začeli odločno in popolnoma povozili nebogljene Nemce. Težko bi tukaj izpostavil kogarkoli – končno se je odprlo Lakoviču, odlično so igrali tudi Rašo, Jagodnik, brata Lorbek in predvsem Matjaž Smodiš, ki je imel nasproti ogromnega Nowitzkega. Nemci grešijo vse po vrsti, naši zadevajo kot za stavo. Konec četrtine – semafor kaže 30:9. Nimam nič za dodati.

Druga četrtina. Slovenija ohranja visoko vodstvo. Na sceno stopi še Slokar z nekaj lepimi koši. Statistika pri izgubljenih žogah je fenomenalna, Nemčija 6, Slovenija 0(!!!), skoki 13:11 v korist naše izbrane vrste. Nowitzki skoraj popolnoma ustavljen, celo lepa blokada Rašota nad njim. Vodstvo Slovenije ob Smodiševem prostem metu tudi kar za 24 pik, na koncu Demirel »ublaži« zaostanek na le 23 (45:22). Najboljša strelca do polčasa: Lakovič 10, Smodiš 11.

Tretja četrtina. Slovenija še zmeraj ne popušča, Nowitzki doseže nekaj košev z dokaj podlimi triki (očitno odrivanje nasprotnika), vendar to Nemcem prav nič ne pomaga. Z Rašovim košem tri minute in pol pred koncem tretje četrtine naši pridejo do rekordne prednosti 30 pik, nato nas prestraši huda nešportna napaka Arigbabuja nad Smodišem, vendar je z našim asom kmalu vse v redu. Domen Lorbek v zadnji sekundi s polaganjem postavi izid treh četrtin – 63:34.

Četrta četrtina. Uroš Slokar lepo blokira Grünheida, vendar mu sodniki prisodijo osebno napako, žal že peto. Slovenija nadaljuje z nezmanjšanim tempom in že po dveh minutah in pol zadnje četrtine (ob vodstvu za 32 točk), začne Pipan v igro pošiljati mlajše košarkarje. Prvi je Jaka Klobučar, nato pa mu sledita še Gregor Vidmar in Sandi Čebular. Slovenija zadnje minute tako igra s postavo Dragič, Klobučar, Čebular, E. Lorbek in Vidmar, ki pa prav nič ne popušča in drži razliko konstantno nad 30 točk. Končna razlika je tako točno trideset točk, Nemci dosežejo najmanjše število točk (med vsemi ekipami) na prvenstvu in Slovenija še enkrat dokaže, zakaj je najboljša obrambna ekipa prvenstva. Smodiš z 22 točkami dobi dvoboj z Nowitzkim (16), Rašo ima na koncu 4 blokade (od tega dve nemškemu NBAjevcu), Lakovič pa je naš vodilni v asistencah (5).

Top (+): Slovenija
Flop (-): Nemčija

Kaj za hudiča se gre Vladimir Vodušek?

Trackback| 10. september 2007 | Slovenija | Jure

Prvi državni novinar je v današnji oddaji Vroči stol naredil potezo, ki lahko samo osuplja. Pod kričavo nalepko “Ekskluzivno” (bravo, nacionalka, še malo pa boste na ravni Direkta) je objavil nove odlomke iz telefonskega pogovora z Ropom, ko je ta povedal, da sta se Janša in Sanader dogovarjala o incidentih.

Kaj za hudiča se gre? Takrat je serviral par stavkov, danes nove, še kako zanimive, kaj bo jutri? Po kakšni logiki je sedel na tem preostalem delu pogovora? Bo po potrebi serviral še nove? Bo iz tistega telefonskega pogovora ustvaril telenovelo?

Strani (9): « prva ... « 3 4 5 [6] 7 8 9 »

Oglaševanje

BLOGOPOLIS

SLO EU USA

Ujeta misel

Antena: Verjameš v pojem velike, večne ljubezni, ženske za celo življenje in te stvari? "Da, verjamem, da je možno, vsaj nekaj časa." Cimerotič Naske Mehić

ZADNJE NOVICE