Arhiv september 2007

Kolonizacija morskega dna

Trackback| 22. september 2007 | Svet | kriptoproletarec

Margaret Thatcher je imela še kako prav, da je pred 25 leti poslala vojaško mornarico v boj proti argentinski vojski, ki je zasedla Falklandsko otočje. Sedaj ima Združeno kraljestvo možnost svojo posest razširiti še na morsko dno.

Britain is preparing territorial claims on tens of thousands of square miles of the Atlantic Ocean floor around the Falklands, Ascension Island and Rockall in the hope of annexing potentially lucrative gas, mineral and oil fields, the Guardian has learned.

Morsko dno je očitno zelo bogato z naravnimi bogastvi, tako da so obmorske države še kako zainteresirane, da se pogačo čimprej razdeli. Komisija za omejitev kontinentalnega pasa pri Združenih narodih že pripravlja nove pravne rešitve, ki bodo to omogočale.

Once demarcated, the ocean floor may then be claimed up to 60 nautical miles from the bottom of the continental slope. When territorial rights have been obtained, states have the right to extract any minerals, natural gas or oil discovered in the annexed seabed.

Rumsfeld - proizvajalec zla in profesor

Trackback| 22. september 2007 | Svet | kriptoproletarec

Nekdanji obrambni minister ZDA in vojni zločinec Donald Rumsfeld naj bi predaval kot gostujoči profesor na Stanfordski univerzi. Čemur so se uprli mnogi profesorji ene izmed najbolj uglednih univerz na svetu.

Academics and students at California’s prestigious Stanford University have launched a vigorous protest against the appointment of Donald Rumsfeld as a visiting fellow to a right-wing campus think-tank, saying the former defence secretary and architect of the Iraq war offends their ideals of truth and tolerance.

Vir.

Philip Zimbardo, vodja znanega psihološkega eksperimenta popularno poimenovanega Stanford Prison Experiment, je v svoji zadnji knjigi The Lucifer Effect: Understanding How Good People Become Evil obtožil Rumsfelda, da je ustvaril razmere v katerih se kršijo človekove pravice.

The professor, Philip Zimbardo, lambasts Mr Rumsfeld in his most recent book, arguing that the defence secretary established the conditions that allowed low-ranking US military personnel to abuse Iraqi prisoners at Abu Ghraib. Explaining his support for the petition, Professor Zimbardo told The New York Times: “It is unacceptable to have someone who represents the values that Rumsfeld has portrayed, in an academic setting.”

Definiranje levičarstva

Trackback| 22. september 2007 | Razno | kriptoproletarec

Zadnja blogerska razmišljanja o levičarstvu so me spodbudila, da še sam nekaj dodam k tej temi. Prav imajo namreč nekateri, da so pojmi levica in desnica dandanes precej zamešani. Pa tudi potrebno jih je umestiti v nek zgodovinski kontekst. Med francosko revolucijo se prvič pojavi opredelitev desnice in levice. Jakobinci so sedeli pač skrajno levo. In tako sta nastali desnica in levica. Iz banalnega dejstva, kako so sedeli v neki stavbi. Tradicija se ohranja še dandanes. Mimogrede, Jakobince vseeno ne moremo imeti za najbolj radikalni politični element, kajti bili so predstavniki naglo razvijajočega meščanstva, med njimi je bilo veliko pravnikov. Najbolj levičarski so bili Heberisti oz. “enrages” z radikalnim zahtevami po odpravi lastnine in doslednem ateizmu. Tudi njih so pospravile radikalne metode Jakobincev.
Če na hitro preskočimo zgodovinska dejstva in se soočimo z današnjim problemov opredelitev, se moramo najprej soočiti s samim problemom politike. Levičarstvo in desničarstvo se postavlja v okvire parlamentarnega boja in v kulturne boje intelektualcev, ki so tako ali drugače povezani z aktualno politiko. Tako Miheljak kot predstavnik intelektualne levice kot Crnkovič kot predstavnik intelektualne desnice (zelo karikiram, ker ni mogoče tako enostavno nekoga nekam postaviti) se imata za nekakšno avantgardo, nad navadno rajo, ki naj ne bi bila zmožna dojemati kompleksnih družbenih problemov. Mogoče delam tu Miheljaku krivico, vendar njegovo delovanje poteka v omejenih krogih ljudi, ki imajo čas in voljo se poglobiti v abstraktnejše probleme družbe. Ki nenazadnje velikokrat zahtevajo pravno in ekonomsko predznanje.
In tu vidim razliko med levico in desnico. Levica mora verjeti, da smo vsi ljudje sposobni razvijati se, izobraževati se in reševati kompleksne probleme. Sicer tipičen razsvetljenski projekt, ki zahteva čim večjo transparentnost, medsebojno zaupanje, nenasilno reševanje konfliktov. V končni fazi bi kot posledica omenjenih procesov razvoja priti do izničenja razlik v distribuciji bogastva. Antropološka definicija človeka s strani levice je dobro. Človek se rodi dober in se kasneje v družbi “pokvari”. Torej je nujna sprememba družbe.
Desnica je bolj previdna. Lahko rečemo celo cinična. Ljudje so po naravi egoistični in nezanesljivi. Nikakor jim ne moremo zaupati. Zato je potrebna močna regulacija družbenega življenja. Razlike v bogastvu so posledica naravnih razlik med ljudmi. Obstoječi družbeni red je najboljši možni in ga je potrebno samo občasno sanirati. Velik del desnice tudi poudarja tradicionalne vrednote. Za družbene krize naj bi bilo krivo prav izginjanje teh vrednot.
Vsekakor dandanes ne obstajajo dve skupini, ki si delijo nasprotujoče vrednote. Večina ima lastnosti obeh konceptov. Tako imamo lahko homoseksualca, ki sovraži priseljence (primer Nizozemske), kot tudi komuniste, ki so hkrati katoličani (primer Latinske Amerike). Še bolj nesmiselno je v današnji Sloveniji umeščati politične stranke na levico ali desnico. Delitev je možna le še na podlagi kulturne opredelitve, eni so bolj urbani naravnani, eni so bolj vezani na katoliško Cerkev in njej kulturni vpliv. Velikih razlik v ekonomskem programu ni. Za levičarje se tako opredeljujejo privrženci strank, ki izhajajo iz nekdanjih političnih organizacij iz časov Socialistične republike Slovenije, za desničarje pa pripadniki pomladnih strank. Da je med obojimi veliko kapitalistov in revežev, očitno ni tako pomembno. Iz tega izhajajo občasni osamljeni vzkliki, da Slovenija potrebuje pravo levo stranko. Pa bi sploh imela volivce v svetu Big Brotherjev?
PS: Kaj v Second Life-u imajo demokracijo ali njihovo družbo upravlja “nevidna roka”? Nisem strokovnjak za ta virtualni potrošniški raj, pa me zanima kako je z virtualnim političnim življenjem tam. :)

Hired Guns - nad zakonom

Trackback| 21. september 2007 | Svet | Jure

Znano je, da je Busheva administracija izvajanje “vojne proti terorizmu” v Iraku na terenu prepustila v roke zasebnim izvajalcem, množici varnostnih podjetij, ki naj bi skrbela za red in mir. Manj znani so pogoji, v katerih delujejo te zasebne vojske.

Imuniteta pred pregonom:

Active duty soldiers who commit crimes or acts of misconduct are prosecuted under the Uniform Code of Military Justice, the court martial system. There have been scores of prosecutions of soldiers– some 64 courts martial on murder-related charges in Iraq alone. That has not been the case with these private forces. Despite many reports–some from US military commanders–of private contractors firing indiscriminately at Iraqis and vehicles and killing civilians, not a single armed contractor has been charged with any crime. They have not been prosecuted under US civilian law; US military law and the Bush administration banned the Iraqi government from prosecuting them in Iraqi courts beginning with the passage of Coalition Provisional Authority Order 17 in 2004. The message this sends to the Iraqi people is that these hired guns are above any law.

Nadaljuj z branjem »

Dežela telebajskov je resnična!

Trackback| 21. september 2007 | Slovenija | Jure

Včasih imam popadke strašanske naivnosti. Občasno se mi primeri, da pomislim, da je mogoče Grm le verjel, da ga bodo Iračani pričakali z rožami. Kdaj pa kdaj pomislim, da nekdo dejansko meni, da je “Na zdravje” dobro za zdravje naroda. Enkrat na leto pomislim, da se Grims samo zafrkava. Take sorte naivnost, saj razumete.

Eto, včeraj se je spet priplazila ob objavi osnutka kodeksa RTV. Sploh nisem dopuščal možnbosti, da bi tak kretenizem lahko kdo jemal resno. Moral je biti štos. Nekomu je bilo dolgčas, nekdo ima RTV pošteno v želodcu (in malo preveč časa). Nisem bil edini: deževali so mejli. “Ej, a je ta kodeks real thing?” Mah, kje, ne more biti.

Pa se je izkazalo, da je, z vsemi načeli hitrosti, zapovedmi o dvakratnem zvonjenju telefona in biseri nesojenega Wittgensteina. Ni kaj, spomenik idiotizma in birokratske pameti je veličasten.

Rudy Giuliani: Izrael v NATO

Trackback| 21. september 2007 | Svet | Jure

Rudy Giuliani talked tough on Iran yesterday, proposing to expand NATO to include Israel and warning that if Iran’s leaders go ahead with their goal to be a nuclear power “we will prevent it, or we will set them back five or 10 years.” . . . . Vir

Hvala bogu, ideja, ki bi via 5. člen Severnoatlantske pogodbe v izraelske vojne neposredno vpletla države članice, nima nobene možnosti za uresničitev. Strašljivo je nekaj drugega: si predstavljate žurko, če se Guiliani naslednje leto slučajno prigrebe na položaj predsednika ZDA?

Najhitreje rastoča gospodarska panoga

Trackback| 21. september 2007 | Svet | kriptoproletarec

Če imate viška denarja, se vam splača vlagati v varnostno industrijo. Po tem ko je postala glavni ponudnik storitev v nikoli dokončani vojni proti kriminaliteti, sedaj ponuja vlagateljem odlične dobičke tudi na drugem področju. Vojna proti terorju in ohranjanje miru (obe strani ene medalje) povzroča dodatno povpraševanje po varnostnih storitvah.

“The rate of growth in the security industry has been phenomenal,” says Deborah Avant, a professor of political science at UCLA. The single largest spur to this boom is the conflict in Iraq.

Gorilla Biscuits, New Age Club (Roncade, Treviso, I), 20.9.2007

Trackback| 21. september 2007 | (Pop)kultura | kriptoproletarec

Nikoli ne reci nikoli. So stvari, ki se človeku v mladih letih zarečejo. Ena takih, je sveta zaobljuba, da glasbenih skupin, ki se zberejo samo za obujanje slavnih dni ne bomo podpirali. Ok, medtem je minilo kar nekaj let. Nekateri smo celo sodelovali pri podobnih podvigih obujanja stare “slave”. In ko odvržeš v bistvu nesmiselne predsodke, vidiš, da je res vse skupaj zgolj zabava. In ko se zberejo stari prijatelji iz mladosti, je lahko še kako zabavno tako za sodelujoče kot za nas poslušalce.
Gorilla Biscuits so bili vedno eden mojih najljubših bendov. V srednji šoli sem ponosno nosil ceneno potiskano majico z njihovim motivom. Njihov edini album Start Today iz leta 1989 je odlična mešanica hardcore energije in prefinjene melodike s presenetljivimi vložki (ustna harmonika, žvižganje). Sporočilno so bili usmerjeni v vsakdanje teme o prijateljstvu, nenasilju, tekmovalnosti, vendar so besede tako izbrane, da smo jih včeraj tudi po 15-ih letih še vedno večina znali na pamet.
Fantje iz New Yorka so se tako zopet znašli na evropski turneji in se na srečo ustavili tudi uro in pol vožnje od slovenske meje. Kljub kultnem statusu benda se je zbralo le kakih 150 ljudi, kar me je malo presenetilo. Vendar je bila starost poslušalcev okoli 30 let, najstnikov je bilo samo za vzorec. Kljub temu pa je bilo publike ravno dovolj za odlično vzdušje. GB so začeli silovito, hiti so se kar vrstili, publika je prestavila v peto prestavo (prerivanje pod odrom, stage diving in ostala klasika, ki spremlja takšno sceno že 25 let). Tako kot sem z leti postal zelo izbirčen glede koncertnega dogajanja, moram z zadovoljstvom ugotoviti, da je takšen nastop vsekakor presežek. Nastopajočim se ni poznalo, da se bližajo 40-emu letu. Koncert so zaključili s klasično pesmijo tedanje generacije njujorškega hadkora As one od Warzone in začetno pesmijo z istoimenskega albuma Start Today. Nasmehi na obrazih publike so pričali, da smo bili vsi še kako zadovoljni. Mogoče izlet v preteklost, nostalgija po izgubljenih letih ali pa občutek, da ni potrebe za prisilnim odraščanjem. In dogodek, ki ti ne odvzame energije, ampak te napolni z voljo in željo po ustvarjanju. Time Flies!

Pošast hodi po Sloveniji, pošast osnutka kodeksa RTVS

Trackback| 20. september 2007 | Slovenija | stergo ergo

Najbrž bo kaj kmalu ugledalo tudi vaše oko osnutek kodeksa RTVS, kajti tolikšne gorostasne neumnosti se najbrž ne bo dalo dolgo skrivati. In prav nič se ne morejo zgovarjat, da gre zgolj za osnutek, že sam pristop kaže, da gre za popolni idiotizem - ne gre za poceni žaljivko ampak zgolj za varčevanje z odvečnimi besedami. Ni vprašanje, kdo naj bo tisti, ki lahko piše tako resno stvar, kot je nekakšni kodeks - v kolikor je med razumnimi ljudmi sploh potreben - vprašanje je, kdo je tisti, ki je nekomu naročil, da napiše takšen skup bebavosti, da do konca ne moreš verjet, da ni spet kakšna akcija gospoda Keka. Zdaj ni nobenega dvoma več, tu gre za šekspirizacijo realnosti:” To res norost je prava - ampak z metodo!” (Hamlet - Polonij, hm? dejanje, prizor…)

Osnutek-kodeksa-rtv-slo.pdf

Za kakovostno javno šolstvo

Trackback| 20. september 2007 | Slovenija | Jure

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije skupaj z več drugimi organizacijami že od 5. junija zbira podpise podpore pismu “Za kakovostno javno šolstvo“. Glas podpore lahko oddate tudi preko spleta.

Strani (9): « 1 [2] 3 4 5 » ... zadnja »

Oglaševanje

BLOGOPOLIS

SLO EU USA

Ujeta misel

Medijski watch dog: "Na koncu je treba povedati, da je nenavadno, da skoraj vse medijske raziskave zadnjih let po naročilu (in večkrat brez razpisa) opravlja nekdo, ki sliši na ime dr. Matej Makarovič, dr. Matevž Tomšič ali skoraj vselej celo na obe hkrati."

ZADNJE NOVICE