Arhiv julij 2007
Spodbujanje podjetništva?
| 18. julij 2007 | Slovenija | vale
Konkurenčnost, spodbujanje podjetništva, inovativnost, znanost za razvoj, vse to so parole, ki jih poslušamo in beremo v raznih nacionalnih, regionalnih in lokalnih programih, razpisanih projektih, na raznih razpravah, ipd.
Država je letos najprej spodbudila podjetništvo s tem, da je dvignila obvezne prispevke iz bivših 6.000 SIT mesečno na 200 € mesečno. Nato je znižala zgornji limit prihodkov za dopolnilno dejavnost, s čimer je ukinila kar nekaj tistih, ki so na takšen način reševali svojo brezposelnost. Sedaj pa se je lotila še solinarjev, ki so svoj posel prav tako opravljali preko dopolnilne dejavnosti, z izdajo novih navodil davčne uprave. Nov zakon o davčni službi določa, da morajo vsi, ki opravljajo dejavnost, ki ni registrirana, med njimi je tudi pobiranje soli, skleniti pogodbo o delu ali postati samostojni podjetniki za opravljanje te dejavnosti.
Večina solinarjev je najemnikov solnih fondov. Svoj prihodek ne žanjejo celo leto, niti ni takšen, da bi z njim obogateli. V primeru, da registrirajo s.p. se izkaže, da so stroški, ki bi jih morali plačevati (obvezni prispevki) previsoki glede na njihove prihodke, ki so že tako ali tako odvisni od količine pobrane soli, ki je odvisna od vremena.
Vodstvo podjetja Soline solinarjem obljublja pomoč pri urejanju novega statusa, saj jim je v interesu, da tradicionalno pobiranje soli ne zamre. Odločitvi države odločno nasprotujejo, saj je podjetje v obnovo solin, ki so državna last, vložilo ogromno denarja.
Zanimivo je, da se med tistimi, ki so sprejemali nova navodila nihče ni vprašal ali gre pri pobiranju soli za podjetništvo ali morda bolj za ohranjanje kulturne in naravne dediščine.
Slovenski demokratski stranki zaupam, na pragu smo nove potiii…
| 17. julij 2007 | Slovenija | Jure
Komentar na vest.si, ki bi ga bilo zaradi zabavne vrednosti škoda prezreti:
Buhtl pravi:
16. julij, 2007 ob 18:41
Morda bo komu zanimivo.
Včeraj (15.7.) je bilo na Valu 202 okoli 22.45 slišati tale komad:
“…. in jutro prineslo nam novo bo sonce, rumeno in modro neboooo,
Slovenski demokratski stranki zaupam, na pragu smo nove potiii,
na pragu smo nove potiiii, …..”
Avtorji in izvajalci so mi neznani, zapis besedila po delnem posnetku, ki sem ga ujel z diktafonom. Vir.
Mama in Google
| 17. julij 2007 | Razno | Jure
Pred časom mi je povedala, da me bere. Vrglo me je iz tira, saj jim nisem povedal. Staršem sem vedno pokazal stvari šele takrat, ko sem bil nanje ponosen. DD, ta zbirka mimobežnih paberkovanj med čik pavzami brez namena globoke kontemplacije, to (še?) ni. Baje me je našla preko Googla. Ojej. Sicer je daleč od računalniške nepismenosti (med drugim tipka vsaj 10-krat hitreje kot jaz), vendar me je tukaj presenetila. In tako se od takrat spremljava preko interneta; vedno, ko se pojavi tisto podjetje v Statcounterju, vem, da je ona. Včeraj mi je poslala e-mail. Hvala.
Zanimive povezave 07/17/2007
| 17. julij 2007 | Razno | Jure
Who are the Behavioral Economists and what do they say?
Pisati kot Marko Zorko
| 17. julij 2007 | Slovenija | Jure
V Mladini so ju postavili čisto skupaj. Na eni strani Bernard Nežmah, zvezda stalnica, ki že leta in leta v 99,999% vztrajno tolče samo po eni strani političnega spektra. Dosežek, ki ga ne more zrušiti niti Drugi dom. Tukaj se vsaj včasih pregrešimo, žal. Kominterna ni najbolj zadovoljna.
Na drugi je Marko Zorko, že od nekdaj dober, v obdobju na Mladini pa… fantastičen. Kapo dol. Nabrito, zabavno, nikoli vsakdanje. Četudi Mladine drugače ne kupujete, imate z Zorkom dobro priložnost, da to spremenite. Če boste čez leta hoteli nekomu prikazati norost, ki jo živimo danes, boste imeli na voljo izvrsten material. Marko je zapisal vse, kar bo potrebno vedeti o teh čudnih časih.
Z menoj je bilo včasih takole. Bil sem jezen in besen, ker so mi tako zafurali državo Jugoslavijo, da ni bilo nobene možnosti, da bi celotno domovino, z gorami in planjavami, z morjem in raznolikimi ljudstvi in kulturami vred, prenesli v nacionalizma prosto demokratično skupnost in potem mi tudi ni preostalo nič drugega kot da glasujem za. In sem rekel, da me najbolj skrbi to, ker so me pustili samega z mojimi Slovenci. Recimo z grimsi.
Razkrita igralniška goljufija
| 17. julij 2007 | Slovenija | vale
Igra “punto banco” je v Casinoju Portorož na eni od igralnih miz že dlje časa izkazovala izgubo. Kaj natančno se je dogajalo v casinoju še ne želijo razkriti in tudi ne bodo do konca preiskave. Po neuradnih informacijah pa naj bi organizirana združba v škatlo s kartami, ki jo na mizo vsakokrat prinesejo iz trezorja, vgradila poseben elektronski čitalec kart, ki je igralcu pokazal za pet kart vnaprej kakšne so. Goljufanje igralnice naj bi na ta način potekalo več let, izguba je naraščala. Zanimivo je, da izguba pri igri ni padla v oči že prejšnjemu vodstvu. V Casinoju sumijo, da so poleg glavnega inšpektorja in krupjejke, v goljufijo vpleteni še drugi zaposleni, kot tudi zunanji sodelavci, točno število pa še ni znano. Znan ni niti natančen znesek, ki si ga naj bi priigrali italijanski hazarderji, znesek, ki kroži v medijih (gre za nekaj več kot milijon evrov), pa je predsednik uprave portoroškega casinoja Marjan Bolka označil kot ugibanja. Vsekakor gre za sedemmestne številke.
Gledališče vs. kino
| 17. julij 2007 | Slovenija | Jure
Statistični urad:
Slovenska gledališča so v letu 2005 privabila skoraj milijon obiskovalcev - skoraj za tretjino več kot leto poprej.
Statistični urad republike Slovenije je izdelal poročilo o obisku kinopredstav za leto 2004 in 2005 ter ugotovil, da je obiskovalcev kinopredstav v Sloveniji vse manj.
Ob “doživetju”, ki ga nudi recimo ljubljanski Kolosej, vas tole ne more niti malo presenetiti. Že nekaj časa imam ob vsakem obisku tiste grozne stavbe v BTC-ju itak občutek, da se jim sploh ne da več, da deluje avtomatsko. Največji vic je internetni nakup kino vstopnic, kjer lahko plačujete samo z Jokerji, zaradi česar je vse skupaj popolnoma neuporabno. Kreditne in bančne kartice očitno še ne obstajajo. Ostaja še mobitel, vendar za tiste, ki imamo službene, to spet ne pride v poštev. Malenkosti, ki povedo vse. Takšne malenkosti so ob hudi konkurenci drugih vrst zabave lahko odločilne. Kino ima pred gledališčem pač hud hendikep.
Boris Kobal je za zadnji Dnevnikov Objektiv povedal tole:
Se lahko zgodi, da bi internet povozil gledališče?
Ne vem, če se da gledališče nadomestiti. To je bolj problem filma, kinodvoran, ki jih v kratkem ne bo več, gledališče pa ima neko posebno prednost in sicer živega človeka, ki ga ni mogoče nadomestiti s takim ali drugačnim posnetkom. Pri digitalnih vsebinah, naj gre za glasbo ali film, je bolj ali manj vseeno, kako in kje jih gledamo, živ nastop pa je nekaj drugega. In to je tisto, kar drži gledališče pokonci že nekaj tisočletij.
Kinodvorane pa bodo izumrle; kokice lahko ješ tudi doma, tudi smetiš lahko po tleh, pa še ustaviš lahko film, da greš vmes na stranišče, ali ga prevrtiš naprej, če te dolgočasi. Z gledališčem pa kot gledalec ne moreš manipulirati: lahko greš sicer domov, lahko se dolgočasiš, vendar pa se doživljanju človeškega na odru ne moreš izogniti. Tako da tudi dvomim, da se bodo nekoč v prihodnosti gledališke predstave gledale po internetu, to preprosto ni in ne bo isto kot prava stvar. Gledališče bi propadlo le v primeru, da bi se človeška družba korenito spremenila, kar pa je konec koncev tudi možno: še en Bush ali dva, pa sploh ne bo več nikogar. Vir.
Letos prvič kupil abonma za MGL. Usklajen s statistiko ;)
Maastrichtski kriteriji so preteklost
| 17. julij 2007 | Slovenija | Jure
Včeraj sem mimogrede ujel Svet na Kanalu A ravno takrat, ko so kazali izjavo Ministrstva za finance o Maastrichtskih kriterijih. Izjava, ki je žal na spletni strani sedaj sicer ne najdem, je bila zanimiva. Ministrstvu lahko čestitamo za odkritost, manj navdušujoča pa je bila vsebina. Po spominu: Maastrichtski kriteriji za Slovenijo niso več pomembni, saj smo že člani evro območja, težave z njimi pa imajo tudi druge članice.
Drugače: juhuhu, zdaj smo “notri”, na zoprnije, kot so ti kriteriji, pa lahko pozabimo. Ni pomembno.
Maastrichtski kriteriji seveda niso sveti. O njihovi utemeljenosti in koristnosti se da razpravljati, so bolj proizvod politične realnosti. Vendar… vseeno bi bilo primerno, da naše Ministrstvo za finance odnos do zahtev, kot so nizka stopnja inflacije in obrestnih mer ter vzdržni položaj javnih financ, pojasni malo drugače kot na način “zdaj smo notri, kaj nam pa morejo.”
Drugi dom 202
| 16. julij 2007 | Razno | Jure
Tovariši in tovarišice!
Dober spanec je res zlata vreden. Razbistri in pokaže marsikaj v prijetnejši luči. Lagodno življenje je svojevrsten križ. Ko že skoraj pakiraš kopalke, se vidiš pod žgočim soncem, z aspirini po prekrokranih mikonoških nočeh… se hitro ujameš pri razmišljanju, ali ti je to res potrebno. Zakaj? Lahko bi že končno zašpilil tisto piko na magistrskem delu, lahko bi v skrajnem zadovoljstvu zalival tisto prekleto trato, … lahko bi…
Zakaj mi je to res potrebno? Verjetno mi ni niti malo, toda to še nikoli ni bil razlog, da bi odnehal. Zatorej bo tale stvar, pri kateri že dolgo nisem več sam, ostala. Si zasluži.
Nadaljevanje pa prinaša nekatere nujne spremembe, ki bi jih verjetno moral uvesti že prej, zdaj pa prihajajo z vso brutalnostjo in resnostjo.
- Od tega trenutka je komentiranje omogočeno samo registriranim uporabnikom. Postopek registracije je enostaven in vam ne bi smel vzeti preveč časa.
- Vsi poskusi uporabe anonimnih strežnikov bodo sankcionirani.
- Objave in komentarji, ki bodo po moji presoji žaljivi, bodo brez izjem izbrisani. Možnost pritožbe ne obstaja.
- Uporabniki, ki bodo večkrat objavljali žaljive komentarje, bodo sankcionirani z ukinitvijo uporabniškega imena brez možnosti preklica.
- Pri posebej hudih oblikah kršitev si pridružujem pravico do javne objave naslovov IP kršitelja.
- Kot samoimenovani urednik spletnega mesta Drugi dom si pridružujem pravico, da posegam v vsa ostala besedila z namenom večje korektnosti.
- Obstaja področje o katerem na tem spletnem mestu ni zaželeno pisati. Sodelujoči avtorji bodo o tem podrobno obveščeni.
Zabave je konec. Blogi niso forumi, zapisano se dejansko bere, verjetno bolj kot si morda mislite. Če si želite neobvezne zabave med službenimi pavzami, ko vam je dolgčas, če še vedno mislite, da se lahko greste tiste jako zabavne besedne dvoboje, ki ne služijo ničemer, razen preganjanju dolgega časa med ljudmi, ki cenijo zajebancijo, ste, žal, na napačnem mestu.
Drugi dom bo tako postal svetilnik (heh) korektnosti in picajzlaste pozornosti do ravni debate. Na nek čuden način je bila torej zbrka koristna. Bonton naša bo osveta!
Skratka, tovariši in tovarišice, gremo naprej. Če bomo potonili, potonimo s polnimi jadri.
Javno opravičilo
| 16. julij 2007 | Razno | Jure
Marko Vukovič in Jure Mesarič v duhu sprave, ki jo je ponudil Mićo Mrkaić, podajata sledeče javno opravičilo:
Marko Vukovič se iskreno in javno opravičuje za vse izjave pod psevdonimoma sordid in srdjan kezunovic na različnih spletnih forumih, ki so škodile dobremu imenu in časti Mića Mrkaića.
Jure Mesarič se iskreno in javno opravičuje za vse zapise na Drugem domu in komentarje pod psevdonimom Jure, ki so škodile dobremu imenu in časti Mića Mrkaića.
Marko Vukovič in Jure Mesarič
Ljubljana, 16. julij 2007





