Arhiv julij 2007
Zanimive povezave 07/23/2007
| 23. julij 2007 | Razno | Jure
Welcome to Richistan, USA | World | The Observer Annotated
America’s super-rich have returned to the days of the Roaring Twenties. As the rest of the country struggles to get by, a huge bubble of multi-millionaires lives almost in a parallel world. The rich now live in their own world of private education, private health care and gated mansions. They have their own schools and their own banks. They even travel apart - creating a booming industry of private jets and yachts. Their world now has a name, thanks to a new book by Wall Street Journal reporter Robert Frank which has dubbed it ‘Richistan’.
OECD Health Data: specialists outnumber GPs in most OECD countries Annotated
The medical profession is a growth industry: OECD Health Data 2007 shows that the number of doctors in OECD countries has increased by 35% over the past fifteen years to 2.8 million.
Economist’s View: Paul Krugman: The French Connections Annotated
What happened to America’s Internet lead? Bad policy. Specifically, the
United States … forgot — or was persuaded by special interests to ignore —
…that sometimes you can’t have effective market competition without effective
regulation.
Če je že “malo večja vas”, naj vsaj ne izgleda tako
| 23. julij 2007 | Slovenija | Jure
Ljubljanski vrtičkaji so interesna skupina, pri kateri opažam, da se sploh ne morem pripraviti do tega, da bi jih vsaj poskušal razumeti. Ne gre. Nikakor. Sposobnost empatije kar nekam zgine, splava po Ljubljanici. Priznam, jaz sem kriv, in tudi vem zakaj. Tiste prekle za fižol, tiste pasje utice, tista solata… mi tako kvarijo estetsko doživljanje Ljubljane in tako najedajo moji (sicer rahli) obsesivni kompulzivnosti, da preprosto ne zmorem. Mesto je mesto; tam se morajo oči spočiti na parkih, lepo negovanih zelenicah, betonu in asfaltu.
Najnovejše tožarjenje MOL-a, ki si je končno upal zbrisati tisto sramoto pri Žalah, ne koristi prizadevanjem za več razumevanja.
Priporočeno poletno branje
| 22. julij 2007 | Razno | kronist
Preden tudi jaz odrinem, še malce branja, ki se ga splača opraviti, kjerkoli že boste:
J.M. Coetzee: In the Heart of the Country (postkolonialni roman o pasteh prisilne spolne vzdržnosti, way hardcore)
Jonathan Franzen: The Corrections (eden izmed razlogov, da verjamete tistim, ki pravijo, da iz Amerike ne prihaja samo slabo)
Salman Rushdie: The Satanic Verses (zabavno, z več kot ščepcem magičnega realizma)
Vladimir Nabokov: Lolita (fantje, na plaži treba malo pazit!, sweltering)
Vitomil Zupan: Igra s hudičevim repom (socialistični ennui, ki mi je iz neznanega razloga v glavo vedno priklical podobo Milovana Djilasa, avtorja legendarne Nove klase)
Hunter S. Thompson: Hell’s Angels (get on the road, you faceless fuck :)
Matija Grah - pismo
| 20. julij 2007 | Slovenija | Jure
Vendarle. V novi Mladini je v celoti objavljeno osebno pismo Matije Graha, dunajskega dopisnika Dela, ki so ga pri aktivu in sindikatu novinarjev Dela označili za “najbolj strašljivo pričevanje, ki jih premore slovensko poosamosvojitveno novinarstvo.” Oznaka, ki je povsem na mestu.
Nekaj odlomkov:
V ponedeljek, 9.junija 2007, sem namestniku urednika zunanjepolitične redakcije Dela Titu Doberšku predlagal, da napišem dva članka: prvega o dogajanju na avstrijskem Koroškem (šlo je za problematiko slovenske manjšine), drugega o zasedanju sveta guvernerjev IAEA na Dunaju. Drugi članek sem smel napisati, moj prvi predlog pa je Tit doberšek zavrnil, in sicer z utemeljitvijo, da mu je odgovorni urednik Dela Peter Jančič sredi prejšnjega tedna sporočil, da “imam prepoved pisanja o Avstriji”. Na Doberškovo nadaljnje vprašanje Jančiču, češ, o čem bom pa potem z Dunaja sploh pisal, naj bi Jančič odgovoril “da je to vseeno“.
Zakaj vodstvo Dela ravna tako, ne vem. Toda ravnanje, ki sem ga bil deležen zadnja dva tedna s strani vodstva Dela, z menoj pa tudi moja družina, po mojem mnenju povsem ustreza termin “psihično nasilje na delovnem mestu“.
Moje težave so se začele 28.junija 2006, ko sem na 5., mnenjski strani Dela objavil mnenjski članek oziroma analitični komentar z naslovom Ali slovenski parlament kaj ve? /…/ Istega dne je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel ostro telefonsko posredoval pri odgovornem uredniku Dela Petru Jančiču. Po ministrovem mnenju mnenjski članek ne bi smel biti objavljen.
Vsa grotesknost tega, kar zadnje leto vodstvo počnenja z menoj (in tudi mojo družino - ženo in dvema šolajočima se otrokoma, ki zdaj že drugič v letu dni ne vesta, ali bosta šolanje nadaljevala na avstrijskih ali slovenskih šolah), postane vidna v drastični obliki, če si zastavimo vprašanje, kaj je bila listinska podlaga mojega prvega in drugega predčasnega odpoklica, s tem pa tudi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Listinska podlaga prvega predčasnega odpoklica je bil Zapisnik o letnem intervjuju, ki naj bi ga odgovorni urednik Dela z menoj opravil 30. avgusta 2006 in v katerem je moje delo zaradi “neizpolnjevanja kriterijev objektivnosti pri obveščanju javnosti” ocenil z negativno oceno. Toda odgovorni urednik Dela Peter Jančič letnega intervjuja z menoj sploh ni opravil. Dne 30. avgusta 2006, ko naj bi se zgodil omenjeni letni intervju, sem bil z družino na Dunaju. Podlaga prvega predčasnega odpoklica je bila kratko malo zapisnik o neobstoječem pogovoru oziroma falsificirana listina.
Poudarki dodani.
Zanimive povezave 07/20/2007
| 20. julij 2007 | | Jure
Why We Don’t Vacation Like the French | The American Prospect Annotated
The Raw Story | Old-line Republican warns ’something’s in the works’ to trigger a police state Annotated
Recesija dobrodošla - če bodo le sindikati tenko piskali
| 20. julij 2007 | Razno | kronist
Ekonomistu Igorju Mastenu se je nedavno zapisalo naslednje:
Prav prilegla bi se recesija, v kateri bi pogajanja s sindikati končno decentralizirali. Vir.
To logiko lahko razumemo nekako takole: bogdaj, da se gospodarska rast upočasni; če bo šlo vse po načrtih bodo začela podjetja propadati, delavci se bodo znašli na cesti in bodo za svoj obstoj pripravljeni poprijeti za vsako delo za vsako plačilo. Ne le, da bo s tem vzpostavljen primat trga na brezupno reguliranemu in z mnogimi varovalkami socializiranemu “trgu” dela, sindikati bodo hkrati izgubili pogajalsko moč, ki jo imajo v časih skoraj do viška izkoriščenih proizvodnih zmogljivosti.
Z Mastenom se lahko strinjamo, da bi morale plače rasti v skladu s produktivnostjo na ravni podjetja in ne panoge. Ampak rešitev zato ni decentralizacija sindikatov. Sindikati morajo v današnjih časih, ki so časi globalizacije in triumfa nebrzdanega kapitalizma, igrati vlogo protiuteži zmagovalcem teh procesov.
Delež plač v BDPju v svetu pada, medtem ko delež profitov raste. Razlike med bogatimi in revnimi med in znotraj držav še nikoli niso bile tako velike. Sindikati morajo pri tem prevzeti odgovorno vlogo, pri čemer se velja spominiti na nemški zgled. Tam so sindikati za skoraj celo desetletje privolili v zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti, kar je po nekaterih podatkih vodilo v negativno rast realnih plač (torej: plače so rasle počasneje kot inflacija). Plače delavcem so se zmanjšale - in Nemčija se je kot feniks dvignila iz recesije kot Exportweltmeister, ena izmed najuspešnejših svetovnih izvoznic. Ni treba posebej omenjati, da so ob tako nizki rasti plač lastniki kapitala dobro pomalicali, ko so se delili dobički izvoznikov.
Vendar je odgovornost dvosmerna cesta. Ne morejo biti vedno sindikati tisti, ki zategujejo pas in se odrekajo, ko pa pride čas konjunkture, pa začno vsi, na čelu z Evropsko centralno banko, trobezljati o inflaciji in sindikate opominjati, naj ja ne bodo preveč požrešni in naj ne ogrožajo visokih profitov podjetij s svojimi nerazumnimi zahtevami po zvišanju plač.
Kar je tukaj pod vprašajem, je usoda socialnega sporazuma, pakta, ki poveže tržne akterje na poti vzdržne, socialno odgovorne gospodarske rasti. Gre za distribucijo izplena: kdo bo dobil koliko. In tukaj si z grafi iz ekonomskih učbenikov ne moremo pomagati. Pravičnost ni ekonomska kategorija, še več, ekonomija, kakor jo prakticirajo Masten in kolegi, lahko deluje le, če je iz nje koncept pravičnosti eksplicitno izključen.
Zato lahko Mastena razumemo kot sužnja določenih ekonomskih modelov. Da bi svet karseda približal slednjim, si želi recesije - ta bi namreč za nazaj potrdila, kako prav je imel.
Proti prociklični politiki na evropski ravni
| 20. julij 2007 | Slovenija, Svet | Jure
Bajuk ni edini evropski finančni minister, ki ob zgledni gospodarski rasti izvaja prociklično proračunsko politiko in s tem dviguje pritisk mnogim ekonomistom. Med grešniki tako najdemo recimo še Nemčijo, Franciji in Italijo. Sebastian Dullien in Daniela Schwarzer sta v nemškem Die Zeitu predstavila predlog, da bi takšno ravnanje, ki je dolgoročno škodljivo, omejili oziroma nevtralizirali na ravni Evropske unije. Ravno ta je v preteklosti v mnogih primerih še spodbujala trošenje, ko to ni bilo potrebno (npr. ko je španski gradbeni sektor že delal s polno paro, je EU preko strukturnih skladov še dodatno krepila pregrevanje). Predlog vključuje spremembe pri strukturnih skladih, uvedbo evropskega davka na dobiček in evropskega zavarovanja za nezaposlenost. Več.
Zakaj, o, zakaj?
| 20. julij 2007 | Razno | Jure
Zadnje čase več kot običajno premišljujem, zakaj, o, zakaj pišem tale blog. Vprašanje, ki ostaja od prvega zapisa. Ne morem drugače, izhaja iz karakterja, ki je v osnovi vedno dvomeč, vedno na robu hudega cinizma. Ne kupim tez, da bodo blogi spremenili svet na bolje, na živce mi gredo blogerji, ki se jemljejo preveč resno, še vedno sem skeptičen ob idealizmu, navdušenju, zagnanosti, ki ste jih lahko na Blogresu rezali na debele šnite. Čeprav poskušam biti brother in arms, ko vas linkam in dajem v blogrolo, mi je vedno malce… nerodno? Preveč individualist, da bi se pustil zapakirati pod nalepko “bloger”.
Nočem biti del vas, še več, nočem biti del nobene skupine. Toda… s časoma postaneš, pa naj se še tako upiraš. Bom kar imenoval krivce: Vale, Jaka, Had, Hapax Legomena, še en jaKa, Medijski, Zofijin, Vojko, Sproščeni, (Ne)ukročena, E-demokratični, Bog&Batina, Hirkani, Position-Female, Za narodov blagor… in mnogi, ki nimajo bloga, številni iz “klasičnih” medijev, … , vsi, ki ste se oglasili ta teden… (madona, vem, da sem vas pozabil vsaj še kakih par ducatov; upam, da ne bo zamere).
In seveda ti, ki te - tudi zaradi mene - čaka pogovor, ki si ga sam nikoli ne želim imeti.
Govorijo nam, da smo nepomembni, ničeti a vendar se ukvarjajo z nami, oni veliki in pomembni. Vidimo, da jim ni vseeno, vedno manj. Google je mogočen in ima rad blogerje. Naš PageRank določa naš pomen, ne naša razvpitost v klasičnih medijih, funkcije in nazivi. Nimamo opisa nalog, učimo se sproti, preizkušamo in provociramo. Delamo napake in včasih se nam posreči. Raziskujemo nov teritorij in grimsi niso naši komandanti. Vse se spreminja, da bi ostalo isto. A mi smo vsaj poskusili.
Hvala.
Ko iz vreče jemlje minister Zupan
| 19. julij 2007 | Slovenija | Jure
… vidite samo RKC in NSi. Zanimivo.
Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, ki je dobil največ točk (45 od 50), je v širši javnosti bolj znan kot upravljalec bodočega pustolovskega parka v Betnavskem gozdu. Solastnica tega zavoda je mariborska nadškofija (nadškof Franc Kramberger, desna fotografija), med fizičnimi osebami pa tudi Mirko Kraševec, ekonom mariborske nadškofije.
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Koper, ocenjeno z 42,8 točke, je društvo, ki je pred leti v strokovni svet za splošno izobraževanje na splošno začudenje javnosti kandidiralo kar pet članov, njegova zelo aktivna članica pa je (bila) Eda Okretič Salmič iz Nove Slovenije. Na glasovanjih strokovnega sveta omenjena peterica praviloma podpre sklepe, ki so skladni s politiko in predlogi ministra Zvera.
Belokranjsko Društvo DOM Črnomelj, ocenjeno z 41,5 točke, je bilo ustanovljeno z namenom oživitve tradicionalnih vrednot, delovalo pa naj bi v kulturi, izobraževanju in okoljevarstvenih dejavnostih. Zastopnik tega društva je po naših podatkih Igor Suhorepec, lesni tehnik, sicer pa podjetnik, občinski svetnik Nove Slovenije in predsednik OO NSi Črnomelj.
Studia Slovenica, raziskovalni inštitut, ki je bil ocenjen z 42,2 točke, deluje v okviru ljubljanske nadškofije (nadškof Alojz Uran, sredinska fotografija) oziroma šentviškega Zavoda sv. Stanislava. Njegov ravnatelj, naveden med zaposlenimi v zavodu, je dr. Janez A. Arnež. Celoten članek.
Na forumu društva, ki bilo ocenjeno z najmanj točkami, sem našel še spodnjo trditev, ki celoten razpis postavlja v še bolj zanimivo luč.
Konkretni razpis je bil objavljen v zelo sumljivih okoliščinah. Sam spletne strani MVZT spremljam skoraj vsak dan, a ta razpis ni bil nikjer najavljen vnaprej, čeprav je bil ustanovljen povsem na novo. Če se prav spomnim, sem v četrtek, 11. 6. zvečer, na spletni strani zasledil novico, da bo v petek, 12. 6. zjutraj, novinarska konferenca, na kateri bo ta razpis predstavljen. Prepričan sem, da novice v četrtek zjutraj še ni bilo! Naslednji dan popoldne (okoli 17h) so bili objavljeni tudi podatki o razpisu, rok za prijavo pa je bil 17. 6., kar je manj kot teden dni! Torej je bil denar vnaprej namenjen nekim konkretnim ustanovam, ki so bile o razpisu najbrž skrivaj obveščene že prej, informacije pa so bile “javno” objavljene takorekoč na skrivaj, da se ne bi prijavil še kdo drug (le zakaj se recimo Hiša Eksperimentov ni prijavila?). Vir
Britanski ministri so se ga zakajali
| 19. julij 2007 | Razno | kronist
Te dni na Otoku poteka razprava o tem, ali zopet zaostriti kazni za posedovanje (in s tem uživanje) marihuane. Angleži so leta 2004 marihuano prestavili iz kategorije B (kamor je bila uvrščena skupaj z amfetamini, posedovanje pa je bilo lahko kaznovano tudi z aretacijo), v kategorijo C, torej med manj nevarne droge, kjer so kazni milejše. V razpravo so se javili tudi nekateri ministri, ki so se ga v študentskih letih očitno veselo zakajali:
Five members of the cabinet, including the chancellor and home secretary, today admitted they had smoked cannabis in their youth.
The chancellor, Alistair Darling, was the most senior member of Gordon Brown’s new government to confess he had smoked cannabis “occasionally in my youth”. Vir.
Čakamo torej, kdaj se bodo pri nas javili prvi pogumneži - v Rožni dolini se je v 70ih letih baje veselo obračalo.
Loading ...
