Arhiv June 2007
Vabilo: SpLoščena Slovenija
| 5. June 2007 | | Jure
Prejeto vabilo.
Galerija Alkatraz in Mirovni inštitut vas sproščeno vabita, da si ogledate samostojno razstavo Arjana Pregla SpLoščena Slovenija v galeriji Alkatraz, od 12. do 16. junija, vsak dan od 21. do 24. ure in prisluhnete pogovoru o knjigi Borisa Vezjaka Sproščena ideologija Slovencev
O političnih implikacijah filozofema »sproščenost« (zbirka Politike, založba Mirovnega inštituta), ki bo v galeriji Alkatraz, v četrtek, 14. junija, ob 20. uri.
O knjigi in tematiki, ki jo obravnava, bodo govorili avtor Boris Vezjak ter Rastko Močnik in Mitja Velikonja.
Pogovora se bo udeležil tudi avtor razstave »SpLoščena Slovenija« Arjan Pregl.
Vabljeni tudi k obisku spLoščenega bloga Arjana Pregla na naslovu http ://razstava.blogspot.com in sproščenega bloga Borisa Vezjaka na naslovu http ://vezjak.blog.siol.net.
Delo iz razstave:
Smo končno na sledi skrivnostni Grimsovi metodi branja?
Triglav tudi v Makedoniji
| 5. June 2007 | | vale
Predstavniki Zavarovalnice Triglav so včeraj v Beogradu podpisali pogodbo o prevzemu največje makedonske zavarovalnice Vardar. Gre za eno največjih slovenskih naložb v tujini, katere vrednost znaša okoli 40 milijonov evrov.
Nespretnost govora
| 5. June 2007 | | vale
Člani ekonomsko socialnega sveta so imeli včeraj dolgo razpravo z več prekinitvami, katere razloga sta bila povečanje kvot delovnih dovoljenj za letošnje leto ter predlog o delovnih razmerjih. Na koncu sprememb zakona o delovnih razmerjih niso sprejeli, čeprav so še minuli teden vlada, delodajalci in sindikati z zadovoljstvom ugotavljali, da so pogajanja o delovni zakonodaji končana. Zataknilo se je z delodajalske strani, ker je ponovno odprla pogajanja o dodatku na delovno dobo. O spremembah delovne zakonodaje so včeraj spregovorili na RA Slovenija 1 v oddaji Studio ob 17.00 Jože Smole iz Gospodarske zbornice, Marjeta Cotman ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Igor Antauer z Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti, Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov ter Dušan Rebolj predsednik Pergama. Pri poslušanju oddaje sem se vprašala kaj gostje sploh želijo povedati in kako to, da pri vseh izkušnjah ne znajo govoriti. Objavljam nekaj citatov iz oddaje:
Dušan Rebolj:
Za mene pa je pomembno nekaj, pomembno je, da so ohranjeni prvič dodatek na delovno dobo, o čemer je bilo tukaj govora, ker bi to pri minimalni plači 125.000 bilo, minus plača 19.000, pri delovni dobi 35., za mene je izjemno pomembno, da je ohranjen plačan odmor za malico, ki bi tudi pomenil od 6 do 10% nižanje plač, za mene je pomembno, da je ostal regres takšen kot je, da so ostali prevozni stroški.
Dušan Rebolj:
Če je namreč ministrica umaknila razpravo o dodatku na delovno dobo, pa so oni vztrajali, da pride nazaj noter, pri čemer ministrica ni odprla dodatek na delovno dobo, da ga črta, da ga spremeni v stalnost, se pravi, da ga vključi v osnovno plačo, ampak samo z vidika sodb evropskega sodišča, ki to od nas sploh ni zahtevalo, potem se mi zdi to skrajno čudno in je zelo nevarno za nadaljevanje socialnega dialoga in jaz mislim in upam, da bodo delodajalci videli, da se z glavo skozi zid ne da. Mislim, da je Slovenija glede plač na takem položaju, da kakšno znižanje plač še nižje od 125 plač, kar je minimum, 125.000, če govorim še o starih SIT, da se bolje razumemo, ne pride v poštev, kakšno zniževanje plač 20, 30%.
Igor Antauer:
Ostale stvari, tista skrajšanja odpovednih rokov, prenos pravic k novemu delodajalcu, zato da staremu ni treba plačati odpravnine prenese vse pravice, ja kdo bo pa vzel takega v službo, prosim lepo. Tu ne govorimo o nikakršni fleksibilnosti. Mi se ta trenutek nismo lotili prave fleksibilnosti, tiste, ki pomeni vzrok. Vzrok, če citiram ukrepe vlade oziroma vladne reforme. Prvi ukrep, v 54. ukrepu je povečanje prilagodljivosti trga dela in olajšanje zaposlovanja, pravi, zmanjšati ovire za zaposlovanje za nedoločen čas. Tudi ene se nismo dotaknili. Vejica, pospešiti zaposlovanje s krajšim delovnim časom in druge oblike fleksibilnega dela. Mi se pravzaprav prave fleksibilnosti lotili nismo.
Jože Smole:
Enako velja tudi seveda za ta dodatek na delovno dobo, kot sem že povedal, mogoče kot zanimivost, da povem v čem je pravzaprav problem tega dodatka? Kakšna je pravzaprav sodba tega Evropskega sodišča? Ženske v Angliji so se pritožile nad diskriminatornostjo takšnega dodatka, kjer seveda postavlja v slabši položaj žensk, torej bi lahko tudi postavili, da se sindikati borijo proti enakopravnosti žensk, ki želijo imeti enake pravice z ukinitvijo tega dodatka. Zaradi tega prosim, ravno to je eden največjih problemov socialnega dialoga, kjer se postavlja to, da želimo kot kruti neizprosni delodajalci predvsem ves čas nekomu nekaj vzeti, ne pa da naredimo in fleksibilen in varnejši trg delovne sile.
Dušan Rebolj:
Gospodu Smoletu bi povedal takole. Pravi, da zmeraj kadar pridejo pri plačanem odmoru za malico, da takoj izračunamo kaj pomeni na plačo in da to ni res. Ja, žal mi je. Ukinitev plačanega odmora pomeni za tiste delavce, ki so na uro plačani, imeli nižjo plačo, razen če bi urno postavko delodajalci povečali, nikdar je ne bodo. Ali pa, v kolektivni pogodbi piše, da je plača taka, na primer 500 evrov, za poln delovni čas. Poln delovni čas je pa po zakonu 40 in mi, če pridemo na 37,5 je nižja plača. Tako da tukaj diskusija ali je nižja plača ali ni nižja plača. Če ukinete dodatek na delovno dobo pri enem zaposlenem, ki ima 35 let delovne dobe, pa ima minimalno plače, je to 19.000. Pa ga vprašajte malo v levo ali desno.
Odpoved je piarovski flop
| 4. June 2007 | | Jure
Fakinova odpoved okrogle mize “Mrkaićevih fantov” o slovenskem zdravstvu je s stališča ministra Bručana polomija ne glede na razloge. V kolikor odpovedi ne bi bilo, bi se z njo in njenimi ugotovitvami par dni ukvarjali bralci Financ (v kolikor se ti ne bi raje posvečali pomembnejšim temam), nato pa bi se stvari zelo verjetno pomirile. Sedaj pa… tema dneva. Boljše reklame si ne bi mogli želeti.
Raziskava bo tako predstavljena enkrat drugič. Priznam, nestrpno jo pričakujem. Če sodim po tem
Povprečen Šved plača za zdravstvo toliko kot povprečen Slovenec, s tem da Šved iz zdravstvenega sistema dobi bistveno več. Sistem je oblikovan tako, da je tveganje obolevanja na Švedskem bistveno manjše, ob isti količini denarja na bolnika. Vir
se obeta zanimivo branje.
Filmski sklad RS na polovici leta brez programa dela
| 4. June 2007 | | Jure
Junij, počitnice… še malo, pa bo leto končano. V leru.
Poslanka Majda Širca je danes na ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija naslovila javni poziv, v katerem ga opozarja, da bi se moral nemudoma odzvati na problem nedelovanja Filmskega sklada RS, saj ta, kljub temu, da smo že sredi leta 2007, še vedno nima potrjenega letnega programa dela, kar otežuje delo slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Kljub javnim zagotovilom ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija v odgovoru na poslansko vprašanje Majde Širca decembra lani, da bo program Filmskega sklada RS pravočasno narejen, minister obljube ni držal, zaradi česar je bila, tako Majda Širca v javnem pozivu, “slovenskemu filmu povzročena velika škoda. Nobena gospodarska družba, javni zavod ali pa katerakoli druga pravna oseba si ne more in ne sme privoščiti tako nekompetentnega ravnanja, da bi sredi leta ne vedela, kaj naj bi delala. Na področju filma, ko gre za velika organizacijska planiranja in zahtevno načrtovanje, pa je to še posebej nedopustno.” Vir
Družina - zakaj pa da?
| 4. June 2007 | | Jure
Maja se je zgodil prvi festival ob dnevu družine, organiziran pod ponesrečenim sloganom “Družina, zakaj pa ne?“, ki mi je, priznam, tudi zaradi profesionalne deformacije, takoj spodbudil kontra reakcijo “zakaj pa da?”. Ampak odpustiti zanič copywriterja je še najlažje, težje bo ljudem v možgane ponovno zasaditi idejo, da je družina v obliki, kot si jo zamišljajo organizatorji in njihovi botri, v sodobni Evropi kaj več kot le ena izmed možnosti.
In the West, at the start of the twenty-first century, more and more people are spending longer periods of their lives outside the conventional family unit. Processes of individualization are challenging the romantic heterosexual couple and the modern family formation it has supported, and the normative grip of the sexual and gender order which has underpinned the modern family is weakening. In this context, much that matters to people in their personal lives increasingly takes place beyond “the family”, between partners who are not living together “as family”, and within networks of friends. Celoten članek
Ob branju citiranega članka sem se zavedel, da so moji starši eni izmed redkih, ki živijo v tej tako opevani klasični družini, v celotnem širšem krogu znancev in prijateljev pa ne najdem nikogar, ki bi se “odločil za življenje”. Preigravajo skoraj vse izbire, opisane v članku (samohranilka, par brez otrok, neporočen par, več samskih, raznorazne gejevske kombinacije, celo trije, ki jih imam na sumu, da že nekaj časa vodijo threesome…). Vse, le tiste famozne “prave družine” nikjer na vidiku.
Organizatorje omenjenega festivalčka bi v resnici pustil popolnoma pri miru, če ne bi za moj okus v tej propagandi svoje ideologije šli predaleč:
Zgodovino so vedno spreminjali »mali« posamezniki, ki so bili pripravljeni tvegati: in v prihodnje jo bodo gotovo oblikovali tisti, ki se bodo odločali ZA življenje.
Ekskluzivnost in privatizacija, začinjena s pokroviteljstvom nad tistimi, ki mislijo drugače, ki so se očitno odločili “ZA smrt”? In zakaj ob tistem festivalčku, finančno, politično in medijsko zelo dobro podprtem, ni nihče, pa res nihče, zinil, opa, tako pa se ni mogoče pogovarjati!? Da ljudi ne gre deliti na tiste, ki se odločijo za življenje in tiste, ki so se očitno odločili za smrt? Da takšen javni diskurz o intimi posameznikov ni primeren? Oglušujoča tišina…
Škof Glavan
| 4. June 2007 | | Jure
Škof Glavan v Kočevskem Rogu: “Žrtve in večina njihovih krvnikov so bili sinovi cerkve, zaradi komunizma in revolucije, ki je bila doslej največji zločin nad slovenskim narodom, pa so eni začeli pobijati druge, drugi so se začeli braniti in bratomorna vojna je zahtevala žrtve mnogih Slovencev, na koncu pa se je zgodil zločin, katerega žrtve objokujemo še danes.”
links for 2007-06-01
| 1. June 2007 | | Jure
-
Evropejcem pri tem nikakor ne bi smele jemati poguma primerjave med rastjo BDP v Evropi in, denimo, ZDA. To, da se Evropa sooča z velikimi izzivi, kako izpopolniti svojo gospodarsko unijo, k čemur sodita tudi potreba po zmanjšanju brezposelnosti in izz
Total: odgovor Dela na razprave o vlogi medijev in novinarstva
| 1. June 2007 | | Jure
Spodnjo Slivnikovo izjavo sem najprej mislil dati pod “Ujeto misel”, pa sem si premislil. Večkrat jo preberem, manj mi je jasno, kaj je Slivnik sploh hotel povedati (ni prvič):
“To je pomemben projekt Delove hiše, saj posega na povsem novo področje in Sloveniji daje najbolj množičen časopis, kot ga v Sloveniji še ni bilo. Hkrati pa tudi potrjuje novo poslovno naravnanost podjetja, ki se mora hitro odzivati na razmere na trgu in utrditi svoj položaj; je pa to tudi najboljši odgovor na nenehne in nesmiselne razprave o vlogi medijev in novinarstva v družb,” je ob izidu Totala tedna izjavil Danilo Slivnik, predsednik Delove uprave.
Torej, vloga medijev in novinarstva v družbi je a) produciranje “lahkega”, “depolitiziranega”, “sproščenega” branja b) potrjevanje poslovne naravnanosti podjetja c) hitro odzivanje na trgu?
Vseeno, čestitke ob splavitvi so na mestu. Nova kakovost je očitna, domet ekipe pa tudi. Bojan Požar je za slovenske medijske hiše očitno vizionar, ki kaže pot. Bog ne daj, da bi kdo dejansko kaj vložil tudi v zahtevnejše vsebine.
Loading ...
