Arhiv junij 2007

Jedrska vojna

Trackback| 18. junij 2007 | Slovenija | Jure

Že od začetka afere “Sova” se je ugibalo, ali bo uporabljeno tudi jedrsko orožje. V kolikor so letalske karte in tajni fondi na ravni pasjih bombic in ročnih granat, bi jedrsko orožje dodobra počistilo politično prizorišče. Presenečenje pa je vseeno, saj je po jedrskem arzenalu posegla druga stran.

Dogajanje presega domišljijo. Težko si je namreč predstavljati, da bi Janša dejansko zagrešil takšno nespametnost. Karkoli si že mislimo o njem, mu vseeno velja priznati, da so za neumnosti v njegovi stranki pristojni drugi. Dogovarjanje o mejnih incidentih, po telefonu, presega tisto, kar bi mu lahko pripisali tudi največji politični nasprotniki. Če take rabote ne bi posnela Sova, jo je hrvaška stran skoraj zagotovo (sijajno sredstvo izsiljevanja).

Vseeno; politiki so v boju za oblast zagrešili že mnoge neumnosti. Janša še enega volilnega poraza verjetno ne bi preživel. Ni več šlo “samo” za oblast, v veliki meri so bile zadnje volitve tudi edina priložnost za njegovo politično preživetje. V tej optiki so takšne napake mogoče.

Od Ropove izjave je jasno, da igra slovenska politika na vse ali nič. Nekdo bo v tej igri izgubil in zelo verjetno je, da bo poraz lahko samo totalen. V kolikor je na posnetkih res tisto, kar trdita Dnevnik in Rop, je slovenska desnica politično mrtva. Vladna kriza bi bila neizbežna, izredne volitve najbrž tudi. V kolikor posnetki ne bodo potrjevali Ropovih besed, se bo s hudimi težavami soočila levica. Najmanj, kar bi se moralo zgoditi, je odhod Ropa, veliko dela pa bi imelo tudi tožilstvo.

Obstaja pa še ena, za državo zagotovo najslabša možnost; da slovenska politika, podobno kot pri trgovini z orožjem, ki še do danes ni razrešena, vse skupaj pomete pod preprogo, in poskrbi, da se ne razreši nič, javnost pa se bo utapljala v govoricah, namigih in teorijah zarote. Glede na težo obtožb bi bil tak razplet nevaren, z njegovimi posledicami pa bi se otepali še dolgo vrsto let. Če kdaj, je zdaj na mestu, da javnost od politične elite zahteva, da se megla enkrat za vselej razkadi.

Od Carterja do Ropa?

Trackback| 17. junij 2007 | Slovenija | Jure

V percepciji večinske Amerike velja Jimmy Carter za šibkega predsednika. K temu je nemajhen delež prispeval tudi njegov neuspeh pri reševanju krize s talci, ki so jih novembra 1979 zajeli iranski študentje v ameriškem veleposlaništvu v Teheranu. Študentje so imeli 52 talcev zajetih kar 444 dni, v tem času pa se je zvrstila vrsta ponesrečenih pogajanj in poskus njihove rešitve s helikopterji.

Velja, da je ravno kriza s talci eden izmed ključnih dejavnikov, ki so vodili k volilnemu porazu Carterja. Talci so bili končno izpuščeni 20. januarja 1981, le nekaj minut za tem, ko je kot novi ameriški predsednik prisegel Ronald Reagan.

Na to mesto stopijo domneve o zaroti, poimenovani October Surprise. V skladu s temi trditvami naj bi predstavniki Ronalda Reagana z Iranom sklenili dogovor, po katerem bi Iran talce zadržal do konca volitev, v zameno pa naj bi nova ameriška vlada Iranu priskrbela orožje in odmrznila finančna sredstva.

Tukaj pridemo do nedavnih razkritij o prisluškovanju pogovorom Sanaderja in Janše; Dnevnikov izvorni članek namigne, da naj bi Lavrih iz slavne konspirativke odnesel zvočne posnetke starejšega datuma, torej posnetke pogovorov Sanader-Janša. Takoj se seveda postavita vprašanji:

So posnetki pogovorov med Sanaderjem in Janšo pravi motiv demontaže Sove? In če so, kaj za hudiča se je Janša pogovarjal, da je bilo to potrebno “odstraniti”?

Danes je bencin na ogenj prilil Tone Rop:

Onadva sta se torej pogovarjala, kdaj bo kakšen incident v Piranskem zalivu.

Torej, v predvolilnem času naj bi Sanader in Janša usklajevala incidente v Piranskem zalivu. Naš “October Surprise”?

Velja izpostaviti še Sanaderjevo reakcijo na novico, da mu je Sova prisluškovala. Pravi, da ne verjame, da so prisluškovali njemu, ampak Janši. Trditev je seveda prvovrstno sprenevedanje; “pokrivanje” hrvaškega političnega vrha je bila nedvomno prva naloga Sove, in samo upajmo, da je temu tako tudi danes. Po eni strani je Sanaderjev odziv razumljiv; če je Sova uspešno prisluškovala Sanaderju, je to prvovrsten debakel hrvaških obveščevalnih služb in dokaz, da naša agencija le ni bila tako slaba, kot se danes mnogokrat želi prikazati. Po drugi strani pa se ni mogoče znebiti vtisa, da so Sanaderjeve besede kot voda na mlin Janši. Usluga prijatelju, ki se bo moral spopasti s hudimi obtožbami?

Konzilij za sproščenost

Trackback| 17. junij 2007 | Slovenija | Jure

Ena. Rastko Močnik je vsaj v enem zadel žebljico na glavico; ponudil je namreč izvrstno definicijo, kaj za vraga je ta Zbor za republiko, ki je strašil/zabaval državo pred kratkim. Konzilij za sproščenost. Genialno. Merijo, tehtajo, opazujejo “sproščenost”, kje smo, kako daleč še do “sproščenosti”… vsaj še en mandat, pravi gospod Jambrek.

Dve. Zasedanje konzilija je spremljal tudi direktor naše državne televizije, gospod Možina.

Ko je predsednik vlade Janez Janša nastopil v oddaji Na zdravje, sta prišla Možina in Gerič in ga fotografirala s telefončki (Mladina, 16.6.2007).

Verjetno sta poskušala tudi fotografsko ujeti to “sproščenost” za potrebe konzilija.

Tri. Klical je SSKJ. Pravi, da hoče “sproščenost” nazaj. Nihče ne ve več kaj ta beseda sploh pomeni; pol države jo mantrično ponavlja, drugi del grabi smeh. Izven političnega diskurza je ta beseda mrtva, saj deluje komično. Vsi se po malem nasmihajo in muzajo. Ne vabiti na sproščene zabave, saj bodo vsi čakali, kdaj bo iz torte skočil Jambrek.

Oglaševalska konjunktura Demokracije

Trackback| 17. junij 2007 | Slovenija | Jure

Borut Mekina in Neža Mrevlje v zadnji številke Mladine razkrivata še eno tehniko obvladovanja, in sicer preko oglaševalskih sredstev. Nič presenetljivo novega, vendar lepo na kupu zbrana dejstva, o katerih se sicer govori a le malokdo iz prizadetih medijev si iz strahu, da ne bi še bolj dobili po glavi, upa stanje tudi javno problematizirati. No, Mladina verjetno nima več kaj izgubiti. Za pokušino navedbe o sijajnem vzponu SDS-ovskega strankarskega trobila.

Leta 2005, podobno kot tudi lani, je ta tednik preko oglasov zaslužil 300 tisoč evrov. To je dvakrat več kot leta 2004. Ob tem se jim doseg in branost v tem obdobju nista povečala. Precejšnji uspeh. Največji oglaševalci so Mobitel, Pivovarna Laško in Petrol.

Nekaj mi pravi, da za ta finančni tsunami niso krivi izjemni in neponovljivi analitični teksti Metoda Berleca in Vide Kocjan :)

Nesrečni? Plačajte davke!

Trackback| 17. junij 2007 | Razno | Jure

Ker se danes mogoče zdi, da so davki utelešenje zla, ki lomi hrbtenice naših podjetnikov in inovativnih posameznikov, ne bo odveč dodati, da ima plačevanje davkov tudi kakšno dobro stran; če nič drugega, nas dela srečnejše.

Contrary to the common notion that paying taxes can be a painful experience, researchers at the University of Oregon say the practice actually may trigger feelings of satisfaction and happiness.

“Paying taxes can make citizens happy,” Ulrich Mayr, a professor of psychology, said in a release accompanying the study in the Friday issue of Science.

“People are, to varying degrees, pure altruists. On top of that, they like that warm glow they get from charitable giving. Until now, we couldn’t trace that in the brain.”

The study by Mayr and his colleagues is titled Neural Responses to Taxation and Voluntary Giving Reveal Motives for Charitable Donations. Vir.

Keep your eyes on the ball!

Trackback| 16. junij 2007 | Slovenija | Jure

Novica dneva je ponovno Sova, ki naj bi snemala pogovore med Sanaderjem in Janšo. Pokrivanje Sanaderja je normalno in logično, snemanje tudi tistih pogovorov, ko je na eni strani takratni voditelj slovenske opozicije, pa bolj občutljivo. Ampak to ni bistvo zgodbe, ki jo je v javnost plasiral Dnevnik; to gre iskati čisto ob koncu članka, v enem samem odstavku:

Na tej točki vstopi v zgodbo nekdanja tajna Sovina lokacija na Malem trgu v Ljubljani, ki je v tistem času služila za stike s tajnimi sodelavci v tujini. To bi tudi lahko bil razlog, da je Janšev osebni svetovalec Aleksander Lavrih v ta objekt vstopil že 14. novembra 2006, še preden je vlada ustanovila vladno skupino za nadzor Sove. Ob tej priložnosti naj bi Lavrih iz objekta odnesel tudi zvočne posnetke starejšega datuma.

So posnetki pogovorov med Sanaderjem in Janšo pravi motiv demontaže Sove? In če so, kaj za hudiča se je Janša pogovarjal, da je bilo to potrebno “odstraniti”?

Novorevijaški molk

Trackback| 16. junij 2007 | Slovenija | Jure

Ob obletnici Nove revije je padel očitek, da novorevijaši molčijo ob ravnanju sedanje oblasti, ki jim je pač “blizu”. Dobili smo več odgovorov, nedvomno najboljšega pa je za današnji Dnevnikov Objektiv prispeval Drago Bajt:

Če o čem Nova revija ni pisala, je tudi to dovolj jasno izraženo mnenje.

Genialno! A je to zdaj nova maksima slovenskih razumnikov? Bolj smo tiho, več povemo?

links for 2007-06-15

Trackback| 15. junij 2007 | Zanimive povezave | Jure

Med svobodo, nestrpnostjo in neumnostjo

Trackback| 14. junij 2007 | Razno | Jure

Naši najljubši prijatelji na najbolj tolerantni, znanstveno in miselno razvredrilni spletni strani so me ponovno uspeli nasmejati. Cvetka:

/blablabla/ Vendar pa je pojav homoseksualnosti po svoje zapleten in ambivalenten, saj ga je težko opredeliti kot bolezen, prav tako pa ga je težko opredeliti kot povsem normalno stanje. /blablabla/ Tudi sicer je pri ljudeh anatomija telesa prilagojena spolu tako, da sta moško in žensko telo med seboj kompatibilna. /blablabla/ Vir.

Zdi se mi, da bi tole bajanje o nekompatibilnosti lahko hitro zaključili s primernimi avdiovizualnimi vsebinami. V dobi interneta je primanjkljaj na tem področju skoraj nemogoče razumeti.

Grims, delo čaka!

Trackback| 14. junij 2007 | Slovenija | Jure

Komaj čakam, da vidim, kako bo naš politkomisar v spin oblekel tole poročilo:

Stanje demokracije v Sloveniji se je poslabšalo. Sodstvo in vlada se še vedno vmešavata v svobodo medijev, navaja Freedom House.

Ameriška institucija ugotavlja, da se je med novimi članicami Evropske unije stanje demokracije poslabšalo v petih državah, Slovenija pa kljub kritikam v skupni oceni spoštovanja demokracije ostaja na prvem mestu na območju. Analitike so med drugim zmotile pomanjkljiva zaščita manjšin na primeru družine Strojan, odločanje sodišč proti novinarjem v nasprotju z načelom svobode govora in vpliv vladajoče koalicije na vodilne medije v državi. Vir.

Mimogrede: Delo očitno resno obrača smer.

Strani (7): « prva ... « 1 2 3 [4] 5 6 7 »

Oglaševanje

BLOGOPOLIS

SLO EU USA

Ujeta misel

Medijski watch dog: "Na koncu je treba povedati, da je nenavadno, da skoraj vse medijske raziskave zadnjih let po naročilu (in večkrat brez razpisa) opravlja nekdo, ki sliši na ime dr. Matej Makarovič, dr. Matevž Tomšič ali skoraj vselej celo na obe hkrati."

ZADNJE NOVICE